Trdota vode

23. 05. 2018 / Ribe

Trdota vode je ob pH vrednost vrednostni osnovni parameter, ki vpliva na akvarijske prebivalce. Kaj je trdota, kako je merimo, spreminjamo in zakaj je sploh pomembna?

Trdoto najlažje opišemo kot količino raztopljenih mineralov v vodi. Njihov glavni vir so prst in različne kamnine, skozi in preko katerih teče voda, zato je trdota odvisna predvsem od geologije pokrajine. Sedimentne kamnine, kot je apnenec, pomembno dvigujejo trdoto, medtem ko je voda, ki teče po magmatskih kamninah praviloma mehka.

Ribe, kozice in drugi nevretenčarji so skozi tisočletja prilagodili okolju. Nekatere vrste tako živijo v povsem mehki vodi, medtem ko so se druge prilagodile na trdo vodo (npr. gupiji in večina živorodk). Seveda poznamo tudi vrste, ki uspešno naseljuje različna okolja, tako mehka močvirja, kot rahlo slane sladkovodne vode, ki se izlivajo v morje. Gojenje v neprimerni, pretrdi ali premehki vodi, onemogoča razmnoževanje, razvoj barv, pri bolj občutljivih ribah, pa lahko neprimerni pogoji vodijo tudi v padec imunske odpornosti. Izbira prebivalcev, glede na njihove “vodne zahteve” je ob primerni in kakovostni hrani osnovi in največji preventivni ukrep proti boleznim akvarijskih rib, kozic in drugih živali.

Večina akvarijskih rib prihaja iz Južne Amerike in Južne Azije, kjer je voda večinoma mehka in kisla. Trda in bazična voda, ki priteče iz večine slovenskih pip, zanje predstavlja odmik od primernih vrednosti, kar je vidno v krajši življenjski dobi, odsotnosti razmnoževanja (npr. samice teter so pogosto zaradi iker zelo debele, saj jim pretrda voda preprečuje drst) in boleznih (vodni pavlinček na prvi sliki, pogosto podleže bakterijskim okužbam, ki so posledica pretrde vode).

Čebelje kozice (CRS) pogosto poginejo zaradi pretrde vode

 

Skupna in karbonatna trdota

Skupna trdota, merjena v °GH, predstavlja najboljši približek količini raztopljenih mineralov. Tehnično gledano trdota meri le količino magnezija in kalcija, vendar ta predstavljata veliko večino vseh raztopljenih mineralov, zato za potrebe akvaristike povsem zadostuje. Višja, kot je skupna trdota, bolj trda je voda. V spodnji tabeli so podane vrednosti, po katerih delimo vodo na mehko, trdoto in srednje trdoto.

° GHTrdota
0 - 4 zelo mehka
4 - 8 mehka
6 - 12srednje trda
12 - 18trda
18 +zelo trda

Druga trdota, na katero akvaristi pogosto naletimo, je karbonatna trdota oziroma alkalnost (merjena v °KH). Ta predstavlja količino, ki jo je potrebno nevtralizirati za spremembo pH vrednosti. Višja, kot je KH vrednost, več kisline je potrebno dodati, da dosežemo spremembo pH vrednosti oziroma z isto količino kisline dosežemo večjo spremembo pH vrednosti.

Čeprav sta skupna in karbonatna trdota teoretično neodvisni, v praksi velja, da je KH praviloma nekoliko nižja od GH. Kadar bomo imeli mehko vodo, bosta nizki tudi KH in pH vrednost, ter obratno. V trdi vodi, bosta tudi KH in pH višja. KH vrednost je pomembna, kadar moramo zaradi gojenja ali razmnoževanja znižati pH vrednost. Višja kot je karbonatna trdota, več šote, izvlečka hrasta, CO2-ja bomo potrebovali, da bomo znižali pH vrednost.

Voda v črno vodnih habitatih Južne Amerike je izredno mehka (GH manj 1). Zaradi nizke KH vrednosti (praktično 0) je zaradi propadanje listja dreves in drugega drobirja, pH vrednost izredno nizka (med 3,5 in 6).

Merjenje skupne in karbonatne trdote

Merjenje obeh trdot je preprosto in hitro. Skupno trdoto lahko izmerimo z lističi, kapljičnimi testi ali merilci prevodnosti. Slednji tehnično ne merijo trdote, ampak električno prevodnost vode. Ker to povzročajo ioni (med katerimi je največ kalcija in magnezija, preko katerim merimo trdoto) lahko iz prevodnosti sklepamo na skupno trdoto. Merjenje s kapljičnimi testi temelji na titraciji; vodi dodajamo reagent toliko časa, da pride do preskoka barve. Število kapljic je trdota, izražena v nemških stopinjah.

Skupno trdoto je priporočljivo meriti zlasti pred izbiro organizmov. Z izjemo občasnega preverjanja, redno merjenje ni potrebno, saj je vrednost vodovodne vode praviloma konstantna, pa tudi poraba v akvariju je minimalna.

Podobno kot pri skupni, je tudi karbonatno trdoto prvič smiselno izmeriti pred naselitvijo organizmov. Ker je od karbonatne trdote odvisno nihanje pH vrednosti, naj ta znaša vsaj 4˘. Pri vrednostih nižjih od te, lahko že majhne spremembe (npr. fotosinteza, ki čez dan dviguje pH) povzročijo visoko nihanje pH vrednosti, kar lahko predstavlja nevarnost za organizme.

Reverzna osmoza

Če je še 10 ali 15 let nazaj cena reverzne osmoze dosegala ceno boljših zunanjih filtrov, so cene danes veliko nižje. Model na sliki (190 l/dan) dobite že za 39.90€ (klik)

Reverzna osmoza je ob zbiranju deževnice in obiskih izvirov z mehko vodo najbolj preprost način pridobivanja povsem mehke vode (GH 0, KH 0). Njeno delovanje najbolj preprosto opišemo kot membrano, ki pod pritiskom vode ločuje molekule vode in mineralov (ob mineralih odstrani tudi težke kovine, pesticide, klor, fosfate, nitrate ipd). Iz vodovodne vode ob delovanju dobivamo dve vrsti vode; čisto in odpadno vodo.

Čisto (osmozno) vodo imenujejo tudi “mrtva” voda, saj ne vsebuje nobenih mineralov. Z dodajanjem mineralov ali mešanjem z vodovodno vodo, lahko pripravimo poljubno trdoto, s čimer lahko vodo popolno prilagodimo potrebam rib. Zaradi nizke karbonatne trdote je znižanje pH vode veliko bolj preprosto. Za nižanje lahko uporabimo šoto, ekstrakt hrasta, storžke črne jelše, v rastlinskih akvarijih pa bo za znižanje poskrbelo že dodajanje CO2.

Šota

Šota predstavlja naravni ionski izmenjevalec, saj nase veže minerale in težke kovine, v vodo pa oddaja čreslovine, huminske in taninske kisline, ki so naravno prisotne v večini mehko vodnih okolij. Posledica uporabe šote je nižja GH, KH in pH vrednost, rahla rumena obarvanost vode, ter antibakterijsko in fungicidno delovanje. Alternativa šoti so lahko tudi listi nekaterih dreves in storžki črne jelše.

Šoto, ki jo najpogosteje dobimo v obliki granulata, lahko dodamo pri sami pripravi vode (v ločeni posodi) ali neposredno v filter. Od obeh možnosti, je uporaba neposredno v akvariju manj priporočljiva, saj prihaja do večjih nihanj, obenem pa je potrebno redno nadzorovati pH in KH, da nam ne padeta prenizko.

Tako kot za vsa sredstva za nižanje ph vrednosti, tudi za šoto velja, da je bolj učinkovita v mehki vodi z nizko KH vrednostjo.

Ionski izmenjevalci

Mehčanje s pomočjo ionskih izmenjevalcev oziroma posebnih smol je uporabno na številnih področjih (najpogosteje se uporabljajo za mehčanje vode pri pralnih strojih, v industriji ipd.). Posebne smole v ohišjih, skozi katere teče voda, zamenjujejo kalcijeve ione z drugimi (večinoma natrijevimi). V primerjavi z reverzno osmozo, ionski izmenjevalci odstranijo le del soli (nitrati, fosfati, težke kovine ostanejo), obenem pa dvigujejo nivo drugih ionov (npr. natrija), kar negativno vpliva na večino akvarijskih rib.

 

 

 

 

 

DELI NOVICO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH :

Sorodna članka

  • 16. 12. 2017 / Ribe

    Modroočke

    Modroočke (Pseudomugil) so manjše ribice, ki naseljujejo izključno Avstralijo in Oceanijo. Trenutno rod šteje 16 vrst, vsem pa so skupne sinje modre oči, po katerih so ribice prejele tudi ime. Poleg živorodk se ene redkih manjših rib, ki se boljše počutijo v rahlo bazični in srednje trdi vodi.

    PREBERITE SI VEČ
  • 08. 11. 2017 / Ribe

    Divje živorodke

    Akvarijske ribe živorodke so svoje ime prejele po posebnem načinu razmnoževanja - za razliko od večine rib se ne razmnožujejo z ikrami, ampak kotijo žive mladiče. Večina vrst je nezahtevnih, tako da lahko kotenje in rast mladic opazujejo tudi začetniki.

    PREBERITE SI VEČ