Žabarka (Baldellia ranunculoides) naseljuje mokrišča in močvirja Evrope, Turčije in Severne Afrike. Zaradi izginjanja naravnih rastišč je vrsta v evropskih državah že izginila ali je ogrožena. Podobno kot v naravi, je vrsta relativno redka tudi v vrtnih ribnikih, kar je kar presenetljivo, saj gre za eno najmanjših cvetočih rastlin, primerno tudi za manjše ribnike (npr. kalupe). Majhni cvetovi, ki cvetijo le en dan, so bele do rahlo rožnate barve ter poganjajo od julija do septembra.

Sajenje v ribniku

Kot večina vodnih rastlin ima tudi žabarka dve vrsti listov; podvodne (sumberzne) in nadvodne (emerzne) liste. Način rasti je odvisen od globine vode – če vrh košare oziroma lončka ni potopljen pod vodno gladino, bo rast v celoti emerzna. Pri sajenju pod gladino (voda naj ne sega več kot 10 cm nad vrh košar) bo večina listov submerznih (v primerjavi z nadvodnimi so listi ožji). Cvetovi v obeh primerih poganjajo nad gladino vode.

Ne glede na način rasti sadimo na pol senčno mesto v srednje velike košare. Maksimalna višina nadvodne rasti je 15 do 20 centimetrov. Pri sajenju v submerzni obliki, rastlina deluje kot oksigenator, saj potopljeni listi izločajo v vodo kisik, obenem pa oddajajo naravne algicide, ki zavirajo rast alg v ribniku.

Razmnoževanje in rezanje

Razmnoževanje je mogoče semeni ali delitvijo. Jeseni nadvodne liste porežemo, košaro z rastlino pa potopimo na prvo polico, saj nadvodni listi zime ne preživijo.