Vodna škarjica (Stratiotes aloides) sodi med enokaličnice, ki so evolucijsko starejša linija kritosemenk. Fosilni ostanki potrjujejo njen obstoj že dobre 3 milijone let, njeno trdoživost pa izkazuje tudi podatek, da je edina preživela od 9 vrst, ki so Zemljo poseljevale v obdobju eocena ( pred pribl. 50 milijoni let). K temu je verjetno pripomoglo njeno specifično rastišče, kjer ni ravno veliko tekmecev, željnih hladnejših stoječih karbonatnih voda. V Sloveniji naravno uspeva le na skrajnem V delu Prekmurja, drugje je najverjetneje prinešena.

Zaradi njenega izgleda jo nekateri imenujejo vodni ananas ali vodna aloja, saj večji del rastline gradijo ozki, suličasti listi, ki tvorijo značilno rozeto. Včasih je zakoreninjena in tako zasidra rastlino v mehkem blatu, običajno pa prosto lebdi in korenine zgolj vzdržujejo ravnotežje. V zimskem času se rozete spustijo na dno, ko pa se pomlad preveša v poletje, izplavajo na površje. Takrat je zunaj zgornja polovica listov, ki imajo na robovih ostre zobce (zato velja previdnost pri trganju listov). Za takšno vertikalno gibanje so skozi evolucijo razvile edinstveno tehniko: v času vegetacije se v njih kopiči apnenec in do jeseni zaradi tega postanejo dovolj težke, da se potopijo na dno ribnika. Novi listi spomladi nimajo kalcijevega karbonata in se tako dvignejo na površje.

Potopljeni listi so tanki in ohlapni, vendar krhki, svetlo zeleni, do 60 cm dolgi in do 1 cm široki, z nekoliko šibkimi bodicami. Poletni listi, ki rastejo nad vodno črto (10 do 15cm) so debeli, togi in temno zeleni.

Gojenje v ribniku

Vodno škarjico gojimo kot plavajočo rastlino ali zasajeno v podlago. Najboljše uspeva v nekoliko trši vodi globine 20-50 cm na sončnih legah. V primerjavi z bolj pogosto vodno solato, je škarjica nekoliko počasneje rastoča, a prezima . Zaradi podvodnih listov v ribniku deluje, kot oksigenator, s čimer zavira rast alg, nadvodni listi in cvetovi pa nudijo zatočišče številnim žuželkam.

Razmnoževanje in rezanje

Ker je dvodomna trajnica, se snežno beli cvetovi, ki se pojavijo od maja do julija, razvijajo ločeno: moški so združeni v malocvetne kobule, ženski pa so veliki, posamič ali pa 2 skupaj, obdani z ovršnim listom. Plod je jagodast. Nespolno se razmnožuje s tvorbo stolonov- vegetativnih poganjkov, ki izraščajo iz rozete. Pri tem je škarjica zelo uspešna in lahko prekrije veči del površine ribnika.

Za ribnike je priporočljiva, saj zelo uspešno omejuje razrast alg, nudi zatočišče številnim žuželkam, ribam pa senčna skrivališča.