Vodno kuga (egeria densa) prihaja iz Južne Amerike, vendar jo danes najdemo na vseh kontinentih z izjemo Antarktike. Kot nakazuje samo ime, gre za eno najhitreje rastočih rastlin, ki jo v ribnikih gojimo predvsem zaradi porabe hranil, višanje vrednosti kisika v vodi ter algicidno delovanje

Alge in rastline imajo zelo podobno zgradbo, zato tudi za rast in razvoj potrebujejo v osnovi enaka hranila, med katerimi prevladujejo zlasti fosfati in nitrati.

Rastline, kot višje razviti organizmi, so pri črpanju uspešnejše, zato velja preprosta enačba; več kot je rastlin, manj hranil je na voljo algam. Kot stranski proizvod fotosinteze rastline oddajajo kisik. Večina ribniških rastlin spada med obvodne, kar pomeni, da imajo v vodi le korenine. Kisik, ki nastaja v klorofilu zelenih delov, ki so nad vodno gladino, se tako sprošča v zrak. Vodna kuga in ostale vodne rastline so v celoti potopljene, zato lahko kisik izločajo le v vodo, s čimer povišujejo vrednosti kisika v vodi. Ta ne koristi le ribam, ampak so od njega življenjsko odvisne tudi koristne bakterije v filtru. Tretji razlog, zaradi katerega je priporočljivo gojenje pravih vodnih rastlin, je algicidno delovanje. Rastline in alge se ne bojujejo le za hranila, ampak tudi življenjski prostor in svetlobo. Z algami prerasle rastline ne prejmejo dovolj svetlobe, zato so rastline skozi evolucijo razvile številne obrambne mehanizme, ki preprečujejo rast alg. Vodne rastline tako v vodo oddajajo naravne spojine, ki zavirajo rast alg ter delujejo kot naravni algicidi.

Sajenje v ribniku

Vodna kuga raste plavajoča, zato šop v katerem pošljemo rastline, odpremo ter rastline odvržemo v ribnik. Stebla, bodo plavala nekoliko pod gladino, s čimer bodo maksimalno izkoriščala svetlobo

Sajenje v akvariju

Zasaditev vodne kuge je priporočljiva zlasti za začetnike in akvariste s previsokimi vrednostmi nitrata in fosfata v vodi (npr. akvariji z veliko ribami). Skrivnost hitre rasti in posledično dobrega črpanja hranil, se skriva v metabolizmu kuge. Ta je namreč ena redkih rastlin, ki kot vir ogljika ne uporablja le CO2 ali organskih spojin, ampak ga lahko dobiva tudi iz karbonatnih ionov.

V novo postavljenih akvarijih se mora večina rastlin ukoreniniti, obenem pa za razrast potrebujejo nekoliko več časa. Vodna kuga bo z rastjo pričela takoj, ob srkanju hranil, ki bi sicer bile na voljo algam, pa kuga oddaja naravne algicide, ki dodatno zavirajo rast neželenih alg v akvariju. Po dveh do treh mesecih, ko preostale rastline začno rast v polnem razmahu, akvarij pa postane stabilen, lahko kugo odstranimo in zamenjamo s kakšno počasneje rastočo rastlino.

Hitra rast zahteva dovolj hranil. Za gnojenje zadoščajo osnovna gnojila z železom in kalijem, ki ne vsebujejo dušika in fosforja (npr. JBL Ferropol).

Razmnoževanje in rezanje

Rastlino najlažje razmnožimo vegetativno z deljenjem stebla, teoretično pa je mogoče tudi s semeni. Ta nastanejo iz majhnih belih cvetov, ki jih v sredini poletja rastlina občasno požene iz gladine.

V ribnikih z veliko organsko onesnaženostjo je občasno priporočljivo vodno kugo redčiti. Prepletene šope z grabljami potegnemo iz vode, ter odstranimo del stebel. Ko temperatura vode pade pod 5 °C je priporočljivo kugo večinoma odstraniti.

 

Slovensko ime	Vodna kuga
Latinsko ime	Egeria densa
Izvor	Brazilija, Argentina, Urugvaj
Velikost	do 80 cm
Hitrost rasti	zelo hitra
Svetloba	šibka do močna
CO2	0 – 20 mg / L
Temperatura	1 – 28  °C
ph	5 – 9
Trdota	zelo mehka do zelo trda
Zahtevnost	nezahtevna

Šop vsebuje caa 7 stebel (v ribnikih sadimo v gostoti 5-7 rastlin na m2)