Ostrice (Cyperus) najverjetneje znane zlasti po papirusu – posebnem papirju antičnega Egipta, izdelanem iz trsa Cyperus papyrus. Danes so ostrice zlasti dekorativne rastline, nekoliko pozornejši obiskovalci narave pa nanje zlahka naletijo tudi pri nas. Danes namreč med ostrice prištevamo že več kot 700 različnih vrst, najdemo pa jih praktično na vseh kontinentih, od tropskega do zmernega pasu. Večino vrst najdemo v bližini vode, a pod vodo uspevajo le redke. V akvarijih je tako prisoten le en azijski predstavnik (Cyperus helferi), v ribnikih pa lahko gojimo nekaj prezimnih evropskih vrst.

Dolgolistna ostrica (Cyperus longus) je ena izmed 8 v Sloveniji avtohtonih vrst ostric, sicer pa jo najdemo še v večjem delu Zahodne in Srednje Evrope. Tipični habitati so s hranili bogata območja z občasno stoječo vodo, kot so trstičja, obcestni jarki in podobno. Iz plazeče korenike izraščajo triroba pokončna, do meter visoka stebla, ki na koncu nosijo ozke liste, v poletnem času pa tudi rjave cvetovi. Kot dober porabnik hranil je dolgolistna ostrica primerna zlasti za rastlinske filtre in regeneracijske cone.

Sajenje v ribniku

Dolgolistno ostrico sadimo na sončne in polsenčne predele v plitko vodo. Z izjemo velikih ribnikov, je priporočljivo sajenje v velike košare (vsaj 28 cm, idealno 35cm) s čimer preprečimo nenadzorovano širjenje preko podzemnih živic. V rastlinskih čistilnih napravah lahko sadimo prosto, a se pri izbiri ostalih rastlin omejimo na prav tako agresivne vrste (npr. trstike, rogozi). Za sajenje uporabimo pesek, voda pa naj ne sega več kot 20 cm nad podlago.

Razmnoževanje in rezanje

Od maja do oktobra lahko na koncih stebel opazimo značilne, podolgovate cvetove. Veliko preprosteje je sicer razmnoževanje z delitvijo korenike, kar lahko storimo od pomladi do jeseni. Ob prvi zmrzali stebla porežemo nekaj centimetrov nad vodno gladino.