Gupi (Poecilia reticulata Peters, 1859) je zagotovo ena najbolj poznanih in priljubljenih akvarijskih rib. Na majhne, barvite ribice je davnega leta 1859 v Venezueli naletel Wilhelm Peters. Dve leti kasneje sta populacije gupijev še Italijan De Filippi na Karibih ter Britanec Lechmere Guppy v Trinidadu. Po nekaj zmede so ugotovili, da so vsi trije našli isto vrsto – obveljalo je tako prvotno vrstno ime, poljudno ime Guppy pa je ostalo.

V naslednjih desetletjih so gupiji zaradi barvitosti, nezahtevnosti in preprostega razmnoževanja pridobivali na popularnosti. Stroga selekcija je sčasoma pripeljala do številnih pasem, ki se razlikujejo v barvah ter oblikah repne plavuti. Ob vedno bolj očarljivih barvah in oblikah je selecija postopoma, a vztrajno vplivala tudi na gensko raznolikost. Današnje pasme imajo tako s prvotnimi gupiji manj skupnega. Če je za slednje še dolgo veljalo, da spada med odpornejše ribe, so današnji gupiji veliko občutljivejši in primernejši za izkušenejše akvariste oziroma tiste začetnike, ki so se jim pripravljeni nekoliko bolj posvetiti.

Ureditev akvarija

Čeprav so gupiji majhne ribe, jih naselimo v vsaj 50 l (60 cm) akvarije. Spadajo namreč med živorodke, kar pomeni, da samičke skotijo žive, nekaj milimetrov velike mladice. Za mlade ribe najbolj kritično obdobje iskanja drobne hrane je tako že za njimi, še preden uspejo dobro zaplavati. Prvotno naseljena skupina se tako v akvariju hitro prične povečevati, kar v (pre)majhnih akvarijih hitro vodi v prenaseljenost. Sama ureditev akvarija ni toliko pomembna, večjo pozornost je potrebno posvetiti filtraciji. Slaba kvaliteta vode pri gupijih hitro vodi v padec imunske odpornosti in težave z različnimi zunanjimi zajedavci, zato jih naselimo le v utečene akvarije z ustrezno filtracijo. K vzdrževanju kvalitete vode lahko veliko prispevajo tudi rastline, zato priporočamo gosteje zasajen akvarij z vsaj delom hitreje rastočih rastlin. Kot idealne se obnesejo zlasti Limnophila sessiliflora, rogljičasta praprot (Ceratopteris thalictroides), vodna pahljača (Hygrophila difformis) ter plavajoče rastline,  ki hkrati mladicah nudijo tudi skrivališča.

Večina sodobnih pasem gupijev je danes gojena v sladki vodi z dodano soljo, s čimer v gojitelji zmanjšajo možnost okužb z zunanjimi paraziti. Dodajanje (3 g/L) nejodirane kuhinjske soli ob menjavi vode priporočamo tudi v domačem akvariju. Nizka koncentracija soli na rastline nima vpliva, nekoliko pa zmanjša listo potencialnih sostanovalcev. Primerne so zlati druge vrste živorodk (npr. Platiji) ter pristele (Pristella maxillaris), ki bodo hkrati tudi omejevale rast populacije gupijev. Za nadzor nad algami se v akvarijih z gupiji najbolje obnesejo nekatere somorne vrste kozic (npr. mandarinska kozica) ter polži (zlasti pikasta, črtasta ali čeladasta Neritina).

V naravi gupiji naseljuje tako mehke, kot trde vode, a gojenim (pasemskim) različicam ustreza trša, bazična voda. V Sloveniji je zaradi večinsko apnenčaste podlage večina vodnih virov popolnoma ustreznih, kadar pa imamo opravka z mehko vodo pa poleg soli dodamo tudi minerale. Glede temperature niso občutljivi, ustreza jim od 20 do 28 °C.

Gupije naselimo v skupini 5-10 primerkov in v razmerju spolov 1:1 do 1:2 v prid samic, s čimer zmanjšamo pritisk samčkov.

Prehrana

Naravno prehrano v 50 % sestavljajo alge, preostali delež pa vodni nevretenčarji in ličinke žuželk (gupiji so se izkazali kot zelo učinkovizi plenilci ličink komarjev, zato so jih v številnih državah naseljevali v programih nadzora nad malarijo, danes pa predstavljajo invazivne vrste). V akvariju brez težav sprejemajo različno hrano, priporočamo pa zlasti uporabo kakovostnih hran v granulatu (npr. Hikari Fancy Guppy, Dr. Bassller Green) v ustrezni velikosti. Mladice hranimo s hrano v prahu (npr. Dr. Bassleer Baby+nano). Kot dodatek jim lahko ponudimo sveže sadje (kivi, banane in drugo mehko sadje) in zamrznjeno hrano (solinske rakce, vodne bolhe, samooke), ki pa naj bo le občasen obrok.

Razmnoževanje

Samčki so nekoliko manjši, barvitejši ter posedujejo gonopodij – v spolni organ preobraženo analno plavut, ki je lepo vidna tudi pri mladih osebkih. Gonopodij omogoča prenos semenske tekoče v samičkino telo, kjer pride do notranje oploditve ali pa samička semenčeca shrani ter pride do oploditve kasneje (tudi do 8 mesecev). Mlade, nekaj milimetrov velike mladice se skotijo po 4-6 tednih, zarod pa je velik od 10 do nekaj 10 osebkov. Spolno zrelost ribe dosežejo po 10 do 20 tednih, samička pa ima letno 2-3 zaroda.

Gupiji za zarod ne skrbijo, zato je delež preživetja odvisen od števila odraslih rib ter skrivališč. Ob prej omejenih hitro rastočih rastlinah se kot skrivališča najboljše obnesejo mahovi (npr. božični mah), ki mladicam nudijo tako skrivališča, kot vir hrane. Za večje preživetje mladic se nekateri poslužujejo tudi osamitve brejih samic – odebeljene samice, pri katerih se v zadnjih dneh v telesu vidijo oči mladic, preselimo v ločen akvarij ali vršo (valilnico za živorodke). Samičke v tem času ne hranimo.

Bolezni

Med najpogostejše okužbe gupijev spadajo infekcije z monogenimi sesači, Ichthyobodo, Camallanus cotti ter bakterijskimi infekcijami (zlasti Columnaris). Večina okužb je posledica nestrokovnega izvajanja karatene ter nizke odpornosti rib, ki so lahko posledica neprimerne vode, slabe prehrane in parjenja v sorodstvu.

Slovensko ime:	Gupi
Latinsko ime:	Poecilia reticulata
Izvor:	severni del Južne Amerike, južni Karibi
Velikost:	do 5 cm
Temperatura:	20 – 28 °C
pH:	7.0 – 8.5
Trdota:	15 – 35 °GH
Zadrževanje:	sredina
Min. velikost akvarija	50 L
Zahtevnost	srednje zahtevna

Dostava

Cena dostave organizmov je 9.90€ (ob nakupu organizmov v vrednosti nad 50€ je dostava brezplačna). Dostava ostalih izdelkov (hrana, rastline ipd) je ob naročilu organizmov brezplačna.

V večja mesta (Celje, Ljubljana, Murska Sobota) dostave izvajamo dvakrat mesečno. V preostale kraje ali izven rednih dostav organiziramo hitro dostavo (med 7. in 9. uro zjutraj ali po 15. uri popoldne). Prosimo, da v opombe v naročilu vpišete želen datum ter termin dostave (jutranji, popoldanski).

Vse ribe so pakirane v dvojne vrečke, polnjene z vodo in kisikom. V hladnih mesecih je dodana grelna vrečka.

Garancija na ribe

Kot edini slovenski uvoznik sladkovodnih akvarijskih organizmov nudimo akvarijske ribe iz Kolumbije, Brazilije, Indonezije, Vietnama, Šrilanke in drugih držav. Ko ribe prispejo v Slovenijo jih okrepimo, navadimo na hrano in podrobno opazujemo. Šele ko smo povsem prepričani, da so primerne za prodajo jih prestavimo v trgovino, kjer so na voljo akvaristom.

Kljub kakovostni oskrbi in optimalnim pogojem lahko v redkih primerih selitev predstavlja šok, zaradi katerega lahko riba pogine. Čeprav se to zgodi v zelo redkih primerih, na vse pri nas kupljene ribe nudimo 30 dnevno garancijo (pogoje garancije najdete tukaj).