Gradnja ribnika

02. 11. 2017 / Gradnja

Dišeči cvetovi mete, čudovite perunike, regljanje žab, atraktivni kačji pastirji ter žuborenje vode pomirjajo mnoge lastnike vrtnih ribnikov. Za njihovo izdelavo se praviloma uporabljajo posebne folije, s katerimi je izdelava hitra, zanjo pa ne potrebujemo posebnih znanj.

Določitev velikosti ribnika in izbira pravega mesta

Določitev primernega mesta je prvi korak pri izgradnji ribnika. Idealno mesto za postavitev ribnika je delna sončna lega, kjer je ribnik del dneva v senci, del dneva pa na soncu. Ribnik naj ne bo postavljen preblizu dreves, saj lahko te s koreninami preluknjajo folijo, obenem pa odpadlo listje predstavlja veliko obremenitev ribniškega filtra.

Ko imamo izbrano primerno lokacijo, se posvetimo volumnu ribnika. Z velikostjo so povezani tako stroški same postavitve ( cena izkopa, nakup folije, filtrov, UV-C naprav), kot tudi kasnejši stroški vzdrževanja. Če želimo v ribniku gostiti KOI krape, mora volumen ribnika znašati vsaj 5.000 L.

Spodnjo mejo velikosti določa predvsem minimalna globina – ta naj znaša vsaj 80 cm. V zimskih mesecih bo voda dovolj globoka, da nizke temperature ne bodo predstavljale nevarnosti ribam, v vročih poletnih mesecih, pa se ribnik ne bo prekomerno pregreval, kar ima pogosto za posledico izbruhe alg.

Za lažjo predstavo o velikosti ribnika, smo pripravili načrte za ribnike različnih velikosti, kjer poleg dimenzij najdete tudi filtre in drugo opremo, primerno za izbrano velikost ribnika.

Ko imamo določeno velikost in obseg ribnika, tega označimo z vrvico s količki ali apnom.

Kopanje luknje

Znotraj označene površine ribnika izkopamo luknjo z različnimi nivoji.

Prva polica, ki je namenjena močvirskih rastlinam (npr. kalužnice, irisi, šaši ipd.) naj bo globoka med 15 in 20 centimetrov. Ob cvetenju močvirskih rastlin, bomo v plitvi vodi lahko poslušali žabe, opazovali mladice rib, v vročih dneh pa tudi ptice, ki se bodo v ribnik hodile napajat. Širina police je odvisna predvsem od velikosti ribnika, v manjših ribnikih naj znaša vsaj 25 cm, kar bo omogočalo dovolj prostora za sajenje rastlin, pri večjih ribnikih pa naj bo polica širša. Idealna površina prve police je 30% celotne površine ribnika. Ob manjši površini, bo rastlinske mase, v primerjavi z volumnom ribnika manj, kar lahko vodi do težav z algami.

Druga polica je namenjena zadrževanju rib in sajenju vodnih rastlinam, ki uspevajo v bolj globoki vodi. Njena širina naj znaša 30, pri večjih ribnikih pa 50 cm.

Tretja, zadnja polica predstavlja dno ribnika. V najbolj globokem delu mora biti oddaljena od gladine vsaj 80 cm, njena površina pa naj znaša vsaj 2 kvadratna metra. V hladnih zimskih mesecih bo predstavljala varno zatočišče rib.

Končni popravki

Ko je luknja izkopana, preverimo ali so robovi ribnika v istem nivoju, ter po potrebi z izkopano zemljo povišamo prenizke robove.

Izmera luknje ter nabava folije

Ko smo zadovoljni z velikostjo ter obliko, robovi pa so uravnani, je čas za natančno izmero luknje. Dimenzije bomo najbolj preprosto izmerili s pomočjo vrvice, ki jo napeljemo po zemlji od enega do drugega roba po širini in dolžini. K dolžini vrvice prištejemo dodaten meter. Če z vrvico izmerimo dolžino 5 metrov ter širino 7 metrov, potrebujemo folijo dimenzij 6 x 8 metrov.

Razlike, prednosti in slabosti ter druge podatke o različnih vrstah folij, ki so primerne za izdelavo ribnikov, najdete v prispevku Folije za ribnike.

Polaganje folije

Pred polaganjem folije dobro pregledamo luknjo, ter odstranimo vse kamne, kamenčke, korenine in druge predmete, ki bi lahko preluknjali folijo. Na policah in dnu ribnika nasujemo tanjšo plast mivke, s katero dodatno izravnamo površino. V pripravljeno luknjo najprej položimo filc, ki bo dodatno ščiti folijo. Filc se večinoma dobi v rolah širine dveh metrov, zato ga moramo praviloma položiti več vzporednih pasih. Za lažje polaganje, lahko filc namočimo v vodi, saj bo tako težji in ga veter ne bo premikal.

Folijo razvijemo na travi ob ribniku, ter jo prenesemo nad luknjo. Ko je folija grobo nameščena, stopimo na dno luknje, ter fiksiramo folijo na dnu s peskom in manjšimi kamni.

Ureditev robov ribnika

Ko smo folijo v spodnji polovici ribnika primerno položili, je čas, da napolnimo del ribnika z vodo. Pri prvem polnjenju napolnimo vodo do največ 30 % višine. Sledi dokončno polaganje folije v zgornjem delu. Ko je folija dokončno položena sledi urejanje kapilarne zapore. Folijo v zapori fiksiramo z večjimi kamni, nato pa zasujemo z zemljo.

Montaža opreme

Ko je folija dokončno položena sledi montaža opreme. Na dno ali drugo polico namestimo črpalko, ter jo povežemo z izbranim filtrom.

Polnjenje ribnika

Ribnik napolnimo do konca. Za polnjenje uporabimo vodovodno vodo ali deževnico z dodanimi minerali.

Sajenje rastlin in zagon filtra

24 do 48 ur po polnitvi ribnika, je čas za prve zasaditve rastlin. Rastline lahko sadimo v namenske košare ali neposredno v pesek. Uporaba namenskih košar ima predvsem predvsem v mobilnosti, obenem pa agresivnejšim rastlinam (npr. rogozi, lokvanji), preprečuje prehitro širjenje in zadušitev ostalih rastlin. Za sajenje rastlin uporabimo pesek in posebno zemljo za ribnike, ki ne vsebuje hranil, ki bi lahko spodubile rast nezaželenih alg. Več o ribniških rastlinah si lahko preberete tukaj.

24 do 48 po polnjenju v filter dodamo še bakterije, s čimer pospešimo biološki zagon filtracije.

 

DELI NOVICO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH :

Sorodna članka

  • 03. 11. 2017 / Gradnja

    Folija za ribnik

    Vrtni ribnik lahko zgradimo na različne načine. Izdelava ribnika z namenskimi folijami, je najenostavnejša in najhitrejša varianta. O folijah - kakšne poznamo, v čem se razlikujejo, ter kakšne je najprimernejše za naš projekt - teče govor v tokratnem prispevku.

    PREBERITE SI VEČ