Gradnja ribnika

Večina današnjih ribnikov je narejenih s folijo za ribnike. V nasprotju z betonskimi ribniki, je izdelava ribnika s folijo bistveno hitrejša, omogoča poljubne oblike, za samo izdelavo pa ni potrebno nobeno gradbeno znanje. Ob pravilni izbiri folije je življenjska doba ribnikov vsaj 20 do 30 let.

Izbira prebivalcev, velikosti in mesta postavitve

Oblika izkopa in izbira opreme, zlasti filtrirnega sistema, sta odvisna zlasti od izbire bodočih prebivalcev. Poznavanje prebivalcev že v začetku načrtovanja, omogoča optimalno načrtovanje ribnika, s čimer zmanjšamo možnost pojavljanja neželenih alg.

Minimalna velikost ribnika je odvisna od velikost in aktivnosti posamezne vrste. Manjšim ribam, kot so pisanci, bi načeloma zadostoval že nekaj sto litrov velik ribnik, a v tako majhnih ribnikih lahko hitro pride do velikih sprememb ključnih parametrov (temperatura, pH), zaradi česar je biološko ravnotežje zelo težko vzpostaviti. Ribe in rastline so v takšnih ribnikih pogosteje izpostavljene šokom, ki lahko povzročijo stres.

Za stabilnost ribnika je ključna zlasti globina – ta naj znaša vsaj 80cm, idealno 100 ali 120 cm. Ustrezna globina bo v hladnih zimskih dneh nudila varen prostor za umik pred hladno vodo v zgornji plasti, v poletnih dneh pa preprečevala prekomerno segrevanje vode, ki povzroča pomanjkanje kisika in poveča možnost izbruhov neželenih alg.

Ob upoštevanju minimalne globine, bo že ob majhni površini ribnikih hitro dosegel 2.000 – 3.000 litrov volumna, kar je tudi sicer minimum za biološko stabilnost. V ribnik takšne velikosti lahko naselimo večino manjših (svetlikavci, pisanci) in srednje velikih rib (zlate ribice). Za večje KOI krape, ki dosežejo velikost do 50 ali celo 80 cm, potrebujemo še nekoliko večji ribnik – praviloma vsaj 5.000 L. Zaradi večje obremenjenosti vode, takšni ribniki potrebujejo ustrezno močno filtracijo, ki je tudi precejšnji finančni zalogaj, kar je dobro upoštevati že v samem načrtovanju oziroma izbiri prebivalcev.

Projekt okrasnega ribnika s KOI krapi (Hiša Denk, Zgornja Kungota). Strošek filtracije pri takih
projektih za nekaj krat presega strošek izkopa in folije.

 

Izbira prostora, kamor bomo ribnik postavili je pogosto vezana na velikost načrtovanega ribnika in izbiro prebivalcev. Obliko ribnika prilagodimo prostoru, pri čemer skrbi, da je ribnik mogoče občudovati iz čim več različnih strani, obenem pa se z robom preveč ne približamo večjim drevesom. Njihove korenine lahko sčasoma folijo poškodujejo, odpadlo listje v jesenskem času pa lahko dodatno obremeni filtrirni sistem.

Idealna lega za postavitev ribnika je delno sončna lega, ki je del dneva na soncu, del pa v senci.

Samogradnja ali pomoč profesionalcev?

Ob strokovnem svetovanju, ki v specializiranih trgovinah za vrtne ribnike, temelji na dolgoletnih bogatih izkušnjah s terena, lahko uspešno delujoč vrtni ribnik postavi vsakdo, tudi začetniki brez predhodnih izkušenj. Dodana vrednost, ki jo nudi profesionalna gradnja ribnikov se kaže zlasti v podrobnostih – naj se gre za oblikovanje ribnika, izgradnjo potočka ali namestitev razsvetljave. Majhni detajli, ki jih naredi izkušena roka in morda na prvi pogled niso vidni predstavljajo kamenček v mozaiku ribnika, ki v ponos tako naročniku, kot nam.

V nadaljevanju predstavljena gradnja v 6 korakih nudi osnovne informacije za postavitev okrasnega ribnika. Dodatne informacije o posameznih elementih (npr. izdelava potoka, zasaditev rastlin) so na voljo v ločenih člankih. Več o ribnikih, nastalih s pomočjo naše izkušene ekipe pa pišemo tukaj.

Izkop luknje

Ko imamo izbrano mesto postavitve ter določeno velikost, zunanji rob ribnika označimo z vrvico, apnom ali barvnim sprejem.

Pri klasičnih okrasnih ribnikih znotraj označene površine izkop praviloma izvedemo v različnih nivojih. Prva polica, ki je namenjena močvirskih rastlinam (kalužnice, perunike, šaši) naj bo globoka med 15 in 20 cm. V to kategorijo sodi večina cvetočih rastlin, obenem pa plitvina nudi varno zavetje številnim bolj ali manj občasnim obiskovalcem. V zavetju rastlin bomo lahko poslušali žabe, opazovali mladice rib, v vročih dneh pa se bodo v ribnik hodile napajati ptice in številne druge živali. Širina police je odvisna od velikosti ribnika; v manjših ribnikih naj znaša vsaj 25 cm, kar bo nudilo dovolj prostora v primeru uporabe sadilnih košar, v večjih ribnikih pa je polica lahko tudi širša. Idealna površina prve police je 30% celotne površine ribnika.

Druga polica je namenjena zadrževanju rib in sajenju rastlin, ki lahko uspevajo tudi v bolj globoki vodi (pontederije, rogozi). Njena globina naj znaša vsaj 50-60 cm, po širini pa je lahko podobna prvi polici.

Tretji nivo predstavlja dno ribnika. Na dno lahko zasadimo oksigenatorje in lokvanje.

 

Izkop ribnika, namenjenega KOI krapom, se lahko od klasičnega ribnika nekoliko razlikuje. Kot sorodni, navadni krapi, so tudi KOI krapi rastlinojedi, pri čemer za razliko od zlatih ribic, brez težav jedo tudi trše rastline. Ob manjši rastlinski masi in povečanih hranilih plitke, s soncem obsijane police, predstavljajo idealno površino za razraščanje nitastih alg. Nasprotno je kot padanja svetlobe na navpične stene zelo oster, z globino pa pada delež prodirajoče svetlobe. Ribniške rastline lahko v takih ribnikih zasadimo v ločen rastlinski filter.

Uporaba klasičnih, pretočnih ali tlačnih filtrov (več o filtraciji pišemo tukaj) praviloma v tej fazi dodatnih predpriprav ne zahteva.

Drugače je v primeru filtracije s kombiniranim zajemom vode. V tem primeru se voda zajema na več mestih (npr. preko talnega sifona, skimmerjev, skozi talne module), s čimer dosežemo bistveno boljšo kroženje in filtracijo vode. Črpalka in preostala tehnika je praktično nevidna, saj je v celoti nameščena izven ribnika, kar močno olajša čiščenje in vzdrževanje. Več o sistemih kombiniranega zajema vode, z obema pod variantama, pišemo v ločenem članku.

Izdelava roba

Po izkopu luknje ustrezne oblike sledi oblikovanje robov. Pri manjših ribnikih lahko nivo preverimo s klasično vodno tehtnico, pri večjih pa uporabo cevno različico. Pri izdelavi roba ribnika si lahko pomagamo z robnim trakom (Oase PondEdge), ki omogoči oster prehod robom ribnika in trato ali prodom za njim. V primeru uporabe PVC folij, je izpostavljene dele priporočljivo zaščitit s kamnito folijo ali manjšimi prodniki.

Izmera luknje

Ko so robovi poravnani sledi izmera luknje. Potrebne dimenzije folije preprosto izmerimo s pomočjo vrvice, ki jo napeljemo po zemlji od enega do drugega roba po širini in dolžini. K dolžini vrvice prištejemo dodaten meter za fiksiranje folije. Če z vrvico izmerimo dolžino 5 metrov ter širino 7 metrov, potrebujemo folijo dimenzij 6 x 8 metrov.

Za izdelavo manjših ribnikov, do globine 120 cm, lahko uporabimo PVC folije, medtem ko je bolj globoke ribnike potrebno izbrati bolj raztezne EPDM folije.

Polaganje folije

Pred polaganjem folije izkopano luknjo pregledamo, ter odstranimo vse kamne. Morebitne neravnine na policah in dnu poravnamo s tanko plastjo mivke. V tako pripravljeno luknjo položimo geotekstil, ki folijo zaščiti pred koreninami in glodavci. Za manjše ribnike globine do 100 cm zadošča 200g, pri večjih globinah pa uporabimo 500g različico.

Geotekstil, ki je praviloma dobavljiv v širini 2 m, polagamo v pasovih, tako da se ti med seboj prekrivajo (5-10 cm). Za lažje polaganje v vetrovnih pogojih lahko geotekstil zmočimo. Ko je geotekstil položen folijo prestavimo v sredino ribnika, ter jo postopoma razgrnemo. Ko je folija v grobo nameščena pričnemo s točenjem vode do 1/3 višina, s čimer folijo fiksiramo.

Polnjenje

Po prvem polnjenju sledi zasaditev rastlin. Agresivne rastline, ki lahko s koreninami dolgoročno poškodujejo folijo (lokvanj, rogoz) sadimo v plastične ali tekstilne košare, medtem ko lahko prestale sadimo v košare ali prosto v pesek. Za sajenje uporabimo fin prod granulacije 4-8 mm.

Montaža opreme

V primeru uporabe klasičnih pretočnih in tlačnih filtrov črpalko namestimo na 2. polico. Ribnik do konca napolnimo z vodovodno vodo. V primeru uporabe deževnice dodamo minerale. Po 24 do 48 urah dodamo nitrifikacije bakterije (npr. Oase Biokick), ki pospešijo vzpostavitev biološke filtracije v filtrirnem sistemu. Hitrejšo biološko stabilizacijo ribnika lahko dosežemo z dodajanjem MicrobeLift Pond Special Blend, ki z več kot 10 različnimi vrstami bakterij zmanjša možnost pojavljanja neželenih alg.

Prve prebivalce lahko naselimo v 3 tednih po vzpostavitvi ribnika.