Rod Vallisneria je poimenovan po Antoniju Vallisneriju (1661 – 1730), italijanskemu zdravniku in naturalistu. Vsem 15 danes znanim predstavnikom so skupni bolj ali manj ozki, podolgovati, na koncu zaobljeni listi, ki izraščajo iz podzemne korenike. Cvetovi so dvospolni, na kratkih (moški) in dolgih (ženski) poganjkih, ki omogočajo cvetom, da plavajo nad vodno gladino. Največ vrst je prisotnih v Avstraliji, nekatere pa najdemo tudi v Severni Ameriki, Aziji in Evropi.

Vallisneria australis, bolj znana pod imenom Vallisneria gigantea je v akvarijih največja predstavnica Vallisnerij. Do 3 cm široki listi lahko dosežejo dolžino 50 do 150 cm, s čimer je rastlina primerna zlasti za največje akvarije. Zaradi močne kutikule jih rastlinojede ribe (npr. ustonoše jezera Malawi) praviloma ne jedo. V naravi jo najdemo v Avstraliji, kot tujerodna vrsta pa je prisotna tudi na Novi Zelandiji (prisotni so samo moški osebki). Najbolj ji ustrezajo tekoče vode s sedimentnim dnom, kjer uspeva na globinah do 7 metrov.

Rezanje in razmnoževanje

Do spolnega razmnoževanja (cvetenja) v akvarijih praktično ne pride (rastline je sicer enospolna). Razmnožujemo jo lahko vegetativno, z rezanjem mladih rastlin na stolonih (podzemnih pritlikah). Rezanje (krajšanje) listov odsvetujemo, saj lahko pride do propadanja in gnitja celotnega lista. Redčimo tako, da odstranimo posamezne rastline.

Gnojenje

Kot v naravi, tudi v akvariju Vallisneria najboljše uspeva v podlagi, bogati s hranilih. Priporočamo uporabo kakovostne hranilne podlage (npr. Tropica substrat) ali gnojenje s hranilnimi tabletkami, ki vsebujejo tudi makroelemente, kot sta dušik in fosfor (npr. Tropica Nutrition Capsules).