Suličarke (Echinodorus sp.) prihajajo iz Južne Amerike, kjer jih najdemo na obrežjih rek. Ob naravnih različicah so danes na voljo še številni križanci, za vse pa velja, da gre za nezahtevne rastline.

Echinodorus uruguayensis najdemo ob bregovih rek od Argentine do Brazilije. Široka naravna distribucija je vidna v razmeroma veliki raznolikosti populacij. V akvarističnih trgovinah posamezne populacije tako pogosto najdemo pod imeni E. africanus, E. horemanii, E. veronikae in E. viridis. V primerjavi s severnimi sorodniki mu ustreza hladnejša voda. Svetlo zeleni listi so ozke, podolgovate oblike. Odrasla rastlina doseže višino 40 do 70 cm ter premer do 40 cm. Primeren je zlasti za večje akvarije, kjer mu pustimo dovolj prostora za rast.

Rezanje in razmnoževanje

Redno oskrbo predstavlja odstranjevanje starih listov. Razmnoževanje je mogoče spolno (cvet na dolgem peclju požene nad vodno gladino) ali vegetativno preko živic. Te prekinemo, ko ima mlada rastlina že razvite korenine in vsaj 3 do 4 liste.

Gnojenje

Suličarke spadajo med bolj “požrešne” rastline. Za dobro uspevanje je ključna predvsem oskrba koreninskega sistema. Pri novo postavljenih akvarijih uporabimo kakovostno hranilno podlago (priporočamo Tropica Substrat). V starejših akvarijih z iztrošeno hranilno podlago, oziroma če te nismo uporabili, gnojimo s kapsulami, ki vsebujejo tudi mikroelemente (priporočamo Tropica Nutrition capsules).

Ostalo

V naravi suličarke rastejo tako na kopnem kot delno ali v celoti potopljene v vodi. Glede na rastišče rastlina tako razvije podvodne (submerzne) ali nadvodne (emerzne liste). Ker je večina suličark gojenih emerzno, starejši nadvodne liste počasi nadomestijo mlajši, podvodni. Postopno rumenenje starejših listov ob zasaditvi ne pomeni propadanja rastline, ampak je povsem normalen pojav za vse suličarke.