Suličarke (Echinodorus sp.) prihajajo iz Južne Amerike, kjer jih najdemo na obrežjih rek. Ob naravnih različicah so danes na voljo še številni križanci, za vse pa velja, da gre za nezahtevne rastline.

Sorta Altlandsberg spada najnovejše križance. Nenavadno poimenovanje se nanaša na Altlandsberg, mesto v okolici Berlina in sedež gojilnice Aquatalntis. Kultivar je delo Tomasa Kaliebem, akvaristom pa je bil prvič predstavljen leta 2000. Za nadvodne (emerzne) liste je značilna temno rdeča barva z marmornim vzorcem, medtem ko so podvodni (submerni) listi rožnato rdeče barve. Rastlina rase relativno počasi, končna višina pa praviloma znaša med 30 in 40 cm.

Rezanje in razmnoževanje

Redno oskrbo predstavlja odstranjevanje starih listov. Razmnoževanje je mogoče spolno (cvet na dolgem peclju požene nad vodno gladino) ali vegetativno preko živic. Te prekinemo, ko ima mlada rastlina že razvite korenine in vsaj 3 do 4 liste.

Gnojenje

Suličarke spadajo med bolj “požrešne” rastline. Za dobro uspevanje je ključna predvsem oskrba koreninskega sistema. Pri novo postavljenih akvarijih uporabimo kakovostno hranilno podlago (priporočamo Tropica Substrat). V starejših akvarijih z iztrošeno hranilno podlago, oziroma če te nismo uporabili, gnojimo s kapsulami, ki vsebujejo tudi mikroelemente (priporočamo Tropica Nutrition capsules).

Ostalo

V naravi suličarke rastejo tako na kopnem kot delno ali v celoti potopljene v vodi. Glede na rastišče rastlina tako razvije podvodne (submerzne) ali nadvodne (emerzne liste). Ker je večina suličark gojenih emerzno, starejši nadvodne liste počasi nadomestijo mlajši, podvodni. Postopno rumenenje starejših listov ob zasaditvi ne pomeni propadanja rastline, ampak je povsem normalen pojav za vse suličarke.