Bacopa monieri prihaja iz Azije (Indija, Nepal, Šrilanka, Kitajska, Pakistan, Tajvan), lokalno pa jo lahko najdemo tudi v Severni Ameriki, Afriki ter Avstraliji. Med zeliščarji je B. monnieri znana predvsem kot tradicionalno zelišče (brahmi), ki se uporablja pri lajšanju epilepsije in astme.

Območje rasti v naravi predstavljajo predvsem bregovi manjših tekočih in stoječih vod. Med deževno dobo je rastlina potopljena, njena rast pa je navpična. Ob prihodu sušne dobe in znižanju gladine vode se način rasti spremeni v plazenje po podlagi. V sušnem obdobju rastlina tvori tudi majhne, belo rožnate cvetove.

Z izjemo potrebe po močnejši svetlobi (vsaj 0.5 W/L) je B. monnieri ena najmanj zahtevnih stebelnic. Ob prešibki ali neustrezni svetlobi (napačen barvni spekter) bo spodnji del rastline začel gniti. Dodajanje CO2 ni nujno potrebno, bo pa od dodajanju rast kompaktnejša. Ob pomanjkanju hranil Bacopa praviloma ne kaže tipičnih znakov pomanjkanja, le njena rast se ustavi.

Najboljši vizualni učinek dosežemo, če rastlino sadimo v srednji ali zadnji plan v večjih skupinah. Vzdrževanje rastline je preprosto –  stebla, ki dosežejo gladino skrajšamo, ter na novo zasadimo v podlago. Stranske poganjke, ki jih rastlina tvori iz spodnjega dela stebla, lahko sproti odstranjujemo, ali jih pustimo, da se z njimi razrašča.