Zelena žogica (Aegagropila linnaei) pravzaprav ni rastlina, ampak vrsta alge. Zeleno kroglico oziroma žogico tako sestavljajo posamezne nitke, za katere je značilna izredno počasna rast (caa 10 mm letno).
V naravi žogice najdemo predvsem v državah severne poloble (ene najbolj znanih nahajališč so Avstrija, Japonska, Islandija), kjer naseljujejo večja jezera. V akvarijih so žogice posebej uporabne v akvarijih s šibko razsvetljavo, kjer večina drugih rastlin ne bi uspevala, ali v akvarijih s kozicami in ribjimi mladicami. Če so v prvih žogice predvsem zaradi dekorativne vloge, so pri kozicah in mladicah pomembne tudi za prehrano. Med posameznimi nitkami se namreč razvije aktivno mikroskopsko življenje, biofilm (zmes bakterij in drugih nižjih živali) pa predstavlja mladicam odlično začetno hrano – kot v naravi.
Z izjemo občasnega obračanja, s katerim zagotovimo lepo okroglo obliko, žogice ne potrebujejo nikakršne nege. V akvarijih z zlatimi ribicami ali v drugih primerih, ko se na žogico usede preveč mulja, lahko to preprosto poberemo iz akvarija ter operemo pod tekoči vodo.
Po pranju ali prvi naselitvi, lahko žogice vsebujejo zrak (z izjemo najmanjših žogic so vse v sredini votle, saj alge zaradi pomanjkanja svetlobe odmrejo), zato potrebujejo kak dan ali dva, da v akvariju potonejo.
Slovensko ime | Zelena žogica |
Latinsko ime | Aegagropila linnaei |
Izvor | Severna Amerika, Evropa, Azija |
Velikost | do 12 cm |
Hitrost rasti | zelo počasna |
Svetloba | šibka do srednje močna |
CO2 | 0 – 10 mg / L |
Temperatura | 10 – 26 °C |
ph | 6 – 8,5 |
Trdota | mehka do trda |
Zahtevnost | nezahtevna |
Velikost: 2-3 cm