Gnojenje akvarijev I.

 

1) Sestava rastlin

Več kot 90% rastlin sestavljajo ogljik, kisik in vodik, zaradi česar so tudi potrebe rastlin po teh elementih največje. Kot vir ogljika rastline v akvarijskem okolju izkoriščajo ogljikov dioksid, ki nastaja kot posledica dihanja rib, nekaj pa ga v vodo pride iz ozračja. V bolj zaraščenih akvarijih je poraba večinoma višja, zato je pomemben vir ogljika dodatni CO2, ki ga akvaristi dodajajo preko jeklenke ali drugih sistemov (več o različnih načinih dodajanja se lahko preberete v tem prispevku). Vodik in kisik sta v vodnem okolju na voljo v praktično neomejenih količinah, saj ju rastline pridobijo iz vode skozi postopek fotosinteze. Preostanek rastlinskega tkiva (med 1 in 10%) sestavljajo različni minerali. Med temi so najbolj pomembni trije; dušik, fosfor in kalij. Zaradi vloge, ki jih imajo v biologiji rastlin, jih imenujemo makro elementi.

Mikroelementi so preostala, za rastline sicer še vedno zelo pomembna hranila, ki pa niso potrebna v velikih količinah, saj ne nastopajo v tolikšnem številu biokemičnih procesov znotraj rastlin. Mednje spada železo, magnezij, kalcij, molibden, baker, bor, cink ipd.

2) Liebligov zakon minimuma

Rastline za rast in normalen razvoj tako potrebujejo dovolj svetlobe, ogljikovega dioksida in vsa hranila v zadostnih količinah. Kadar enega hranila zmanjka se rast ustavi, tudi če je ostalih hranil dovolj. Prejšnjo trditev, ki jo biologi poznajo kot Leibigovo pravilo minimuma se enostavno ponazori s sodom.

Leibigovo pravilo o minimumu trdi da je rast rastlin omejena s hranilom, ki ga je v okolju najmanj. Na zgornji sliki je omejujoče hranilo kalij

3) Makro elementi v akvariju

Makroelementi (dušik, fosfor, kalij) so prisotni že v vodovodni vodi, njihove povišane vrednosti pa so pogosto razlog intenzivnega kmetovanja in uporabe mineralnih gnojil v kmetijstvu. Za dodaten vnos dušika in fosforja skrbijo ribe z dihanjem in prehranjevanjem. Fosfor namreč ni pomemben samo za rastline, ampak ga potrebujejo tudi živali, zato je nujno prisoten tudi v ribji hrani. Ker ribe fosforja ne izkoristijo 100%, obenem pa niti ne pojedo vse hrane, predstavlja hranjenje oziroma nepojedena hrana ter iztrebki rib, glavni vir fosforja za akvarijske rastline. Vir dušika v akvariju je še bolj konstanten, saj ga ribe proizvajajo vsako sekundo svojega življenja. Amonijak, ki nastaja med dihanjem rib, sicer večinoma porabijo bakterije, ki ga razgradijo v nitrit in nitrat, nekaj pa ga vendarle uspejo uporabiti tudi rastline. Ko bakterije amonijak predelajo v nitrit in nitrat, ki je končni produkt biološke filtracije, je ta spet na voljo rastlinam, ki ga lahko koristijo kot vir dušika za svojo rast.

 

 

 

Spodnja tabela prikazuje najbolj pomembna hranila in njihov glavni vir v akvariju