Rogozi (Typha) so ob lokvanjih najbolj prepoznavne ribniške rastline. Njihove podobe lahko najdemo na številnih logotipih podjetij, nanje pa bomo zagotovo naleteli tudi ob obisku bližnjega ribnika. Evolucijsko lahko rogoze označimo za starinske rastline – fosile prvih predstavnikov tako najdemo že iz obdobja paleogena (60 milijonov let nazaj). Danes je po svetu razširjenih 11 vrst, a njihovo število še ni povsem dokončno, saj široka variabilnost in številni križanci otežujejo sistematiko.

Laxmannov rogoz (Typha laxmannii) najdemo tako Evropi, kot Aziji. V Sloveniji so na vrsto prvič naleteli 1990 v okolici Dupleka, danes pa je znanih več nahajališč na Ptujskem polju. Podobno, kot pri ostalih rogozih, tudi ta raste s podzemno, debelo koreniko, iz katere izraščajo stebla s številnimi, pritličnimi listi, ki skupaj s steblom dosežejo višino do 150 cm. Sama korenika vsebuje relativno veliko škroba, zato se je v preteklosti uporabljala v prehrani. Z izjemo pritlikavega rogoza, so listi pri Laxmannovem rogozu najožji (0.7 do 2 cm), zaradi česar je ta še posebej primeren za manjše ribnike, kjer bi široki listi ostalih predstavnikov izpadli preglomazni.

Sajenje v ribniku

Laxmannov rogoz sadimo na sončna mesta v plitko ali globoko vodo (voda lahko sega 40 cm nad rob košare). Zaradi hitre, invazivne rasti in močnih korenin, ki lahko preluknjajo folijo, rogoze stalno sadimo v košare. Njihov premer naj znaša vsaj 30cm, za sajenje pa uporabimo pesek.

Razmnoževanje in rezanje

V poletnih mesecih lahko opazujemo rjava socvetja. Spodnji, širši del sestavljajo ženski cvetovi, medtem ko so zgoraj moški. Bolj, kot spolno je pomembno nespolno razmnoževanje. Podzemno korenino lahko delimo od pomladi do jeseni.

Podzemni poganjki pogosto rastejo iz košar, zato je priporočljivo te enkrat letno krajšati (košaro vzamemo iz vode ter posekamo ali porežemo poganjke, ki odganjajo izven košare).