Žabji las (Callitriche palustris) je nizka plazeča trajnica, ki jo najpogosteje najdemo v obcestnih jarkih in počasi tekočih potokih. Raste lahko kot obvodna (emerzna) ali podvodna (submerzna) rastlina, ki hkrati deluje tudi kot oksigenator in pod vodo tvori pravcate preproge. Poleg Slovenije je vrsta avtohtona še večini Evropskih držav in Severni Ameriki, a jo podobno, kot številne druge močvirske vrste, ogroža izguba okolja.

Ob Navadnem žabjem lasu so v Sloveniji prisotni še širokolistni (C. tagnalis)  in mnogolični žabji las (C. cophocarpa), a sta redkejši (zaradi podobnosti vrst so za določitev potrebni plodovi). Sam rod Žabjih lasov sicer spada v družino trpotčevk (Plantaginaceae), v katero med drugim spadajo tudi Bacope in Limnophile, ki jih pogosto gojimo v akvarijih (obe sicer prihajata iz Azije).

Sajenje v ribniku

Žabji lasi so odlični oksigenatorji za manjše in srednje velike ribnike. Sadimo jih lahko do globine 50 centimetrov, a jim veliko bolj ustreza sajenje na plitve robove, od koder se bodo potem sami širili v notranjost ribnika. Če je mogoče, jih sadimo kar prosto v pesek, saj rastlina ni invazivna, obenem pa ji pesek omogoča, da se z majhnimi koreninicami, ki izraščajo iz stebel, sproti sidra v podlago. Sadimo jo na sončnih do polsenčnih mestih. V submerzni (podvodni obliki) rastlina v zimskih mesecih ne propade, ampak ostane zimzelena do naslednje pomladi.

Razmnoževanje in rezanje

Rastline cvetijo spomladi, vendar cvetove zaradi majhne velikosti in neizraziti (manjkajo tako čašni, kot venčni listi – torej tisti, ki so pri večini rastlin izrazitih barv), zato jih pogosto spregledamo. Zaradi hitre rasti je tako smiselno predvsem vegetativno razmnoževanje z delitvijo, ki ga lahko izvedemo praktično čez celotno leto. Rezanje praviloma ni potrebno.