Plavalni ribnik

V primerjavi z bazeni v plavalnih ribnikih ne dodajamo klora, broma ali drugih kemikalij. Kombinacija mehanske filtracije, obvodnih in vodnih rastlin ter koristnih mikroorganizmov poskrbijo za kristalno čisto vodo na naraven način.

Osnovni princip delovanja

Vsak plavalni ribnik je sestavljen iz plavalnega dela in regeneracijske cone. Plavalni del je bolj globok, namenjen plavanju, medtem ko je plitvejša cona namenjena rastlinam. Tanka plast proda, ki v regeneracijski coni prekriva folijo omogoča ukoreninjenje rastlin, obenem pa predstavlja ogromno površino, na katero se naselijo različni koristni mikroorganizmi.

Plavalni ribniki so primerni tako za posameznike in družine, kot tudi za večje turistične namestitve (npr. glampinge), ki želijo svojim gostom ponuditi naravnejšo alternativo klasičnim kopalnim bazenom.

Alge v plavalnih ribnikih

 

Filtracija

V primerjavi s klasičnimi bazeni so plavalni ribniki zaradi regeneracijske cone veliko bolj obremenjeni z mehanskimi delci. Odmrli deli rastlin, odpadlo drevesno listje, cvetni prah in drugi delci bi brez filtracije potonili na dno, s čimer bi se količina organskih snovi v ribniku dolgoročno povečevala.

Zlati standard za filtracijo plavalnih sistemov je modularna filtracija, ki jo sestavlja več modulov, namenjenih mehanski in biološki filtraciji. Kombinacija sifonov na dnu plavalnega dela in skimmerjev v regeneracijski coni poskrbi za zajem večine mehanskih delcev, še preden bi ti potonili in obremenili vodo. V prvem modulu voda potuje skozi mikronsko mrežico, na kateri ostanejo vsi delci, večji od 60 mikrometrov. Ko senzor zazna povečano stopnjo umazanije, se mulj in drugi mehanski delci pod pritiskom sperejo v odtok. Čista voda potuje v drug modul, namenjen biološki filtraciji. Iz filtra se voda lahko vrača neposredno nazaj v ribnik, ali pa jo napeljemo skozi prod regeneracijske cone, s čimer dosežemo še boljše kroženje.

Ribe v plavalnih ribnikih

Naseljevanju rib v plavalnih ribnikih se izognemo. Ob prisotnosti rib se zmanjša količina koristnega zooplanktona, obenem pa hranjenje rib predstavlja dodaten vnos fosforja in dušika. Zlasti krapovci so pogosto okuženi z ribjo tuberkulozo – bakterijo, ki lahko pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom v redkih primerih povzroči okužbo.

Cena plavalnega ribnika

Strošek izdelave plavalnega ribnika je odvisen predvsem od velikosti in oblike ter izbrane opreme.

Plavalni ribnik z organsko obliko plavalnega dela

Plavalni ribniki z organsko oblikovanim plavalnim delom so zaradi enostavne izdelave praviloma najcenejši. Folija se položi neposredno po obliki izkopa, zaradi česar jo je mogoče položiti v enem kosu. Za filtracijo se praviloma uporabljajo pretočni filtri, kjer voda iz filtra teče nazaj po prostem padcu. Črpalka, ki je nameščena v plavalnem delu, je vidna.

Največja slabost takšnih ribnikov so neravne stene plavalnega dela, ki onemogočajo uporabo robota za čiščenje. Kroženje vode v takšnih ribnikih je slabše, potrebujejo več časa za vzdrževanje, akumulacija organskih snovi v produ regeneracijske cone pa je večja.

Skupni strošek izdelave manjšega plavalnega ribnika velikosti 40 m³ (plavalni del 4×5 m) je med 20.000 in 30.000 €, medtem ko izdelava večjega plavalnega ribnika velikosti 120 m³ (plavalni del 6×9 m) stane med 40.000 in 50.000 €.

Plavalni ribnik s pravokotno oblikovanim plavalnim delom

Pravokotna zasnova plavalnega dela z navpičnimi, ravnimi stenami zahteva betoniranje spodnje plošče. V primeru lesenega oboda plavalnega dela se lahko uporabi EPDM folija v enem kosu. V nasprotnem primeru se zazidajo ali zabetonirajo tudi stene, PVC folija pa se vari po obliki ribnika, s čimer se izognemo gubam. Betoniranje dna omogoča uporabo odtokov, preko katerih zajemamo vodo iz plavalnega dela.

Za filtracijo se praviloma uporablja gravitacijska različica modularnih filtrov, ki omogoča zajemanje vode na različnih koncih (odtoki, skimmerji), s čimer dosežemo bolj enakomerno zajemanje vode. Suhomontažna črpalka, nameščena v strojnici, vodo iz zadnjega modula filtra vrača skozi zalogovnike, nameščene pod prodom regeneracijske cone. Voda tako aktivno teče skozi prod, s čimer se izboljša delovanje mikroorganizmov, akumulacija organskih snovi pa je manjša.

Filter s samodejnim izpiranjem in uporaba bazenskih robotov bistveno zmanjšata potrebno tedensko vzdrževanje, boljše kroženje pa zmanjša možnost težav z algami.

Skupni strošek izdelave manjšega plavalnega ribnika velikosti 40 m³ (plavalni del 4×5 m) je med 40.000 in 60.000 €, medtem ko izdelava večjega plavalnega ribnika velikosti 120 m³ (plavalni del 6×9 m) stane med 60.000 in 80.000 €.

V strukturi stroškov največji del zajema filtracija. Filtrirni sistem Oase ProfiClear Premium, črpalka, UV-C enota, sistem za samodejno dolivanje vode in zalogovniki zajemajo približno polovico celotnega stroška. Druga največja postavka so zemeljska in gradbena dela. Izkop, odvoz, betoniranje plošče, izdelava sten, polaganje in varjenje folije ter izdelava strojnice za filtracijo zajemajo približno četrtino. Preostali del stroškov se nanaša na zasaditev rastlin (prod, rastline, substrat) in nakup sesalca, ki je pri vzdrževanju skoraj nujno potreben.

Vzdrževanje plavalnih ribnikov

Za redno tedensko vzdrževanje plavalnega ribnika je potrebnih ena do tri ure. Največ časa bo potrebnega za sesanje regeneracijske cone, k tedenskemu vzdrževanju pa spada še praznjenje košar v skimmerjih. V jeseni je potrebno porezati rastline in očistiti črpalke.

Pogosta vprašanja o plavalnih ribnikih