Predstavitev projekta – jezero park Prevalje

Po ljudski pripovedi se je na mestu današnjih Prevalj razprostiralo veliko jezero. Na Telmenovem vrhu je v gradu živel premožen graščak s tremi lepimi hčerami, ki so se rade vozile s čolnom po jezeru in obiskovale graščaka na drugi strani jezera. Nekega dne jih je na poti nazaj ujela nevihta, močni valovi pa so prevrnili čoln. Kljub neutrudnem iskanju utopljenih nikoli niso našli. Graščak se je tako na koncu zaobljubil, da bo na mesti, kjer najdejo trupla, dal sezidati cerkve. Kmalu je prišla velika vidra in pregrizla veliko skalo v soteski. Jezero je kmalu presahnilo. Našli so trupla in graščak je izpolnil svojo obljubo. Nastale sta dve cerki (Sv. Barbare in sv. Device marije) ter kapelica Sv. Rozalije.

Zgodba je navdihilnila tudi snovalce novega, sodobno oblikovanega Prevaljskega parka. V središče 35.000 kvadratnih metrov velikega parka so tako umestili umetno jezero, obenem pa po njem poimenovali tudi celoten park.

Pri projektiranju jezera v Prevaljah smo, podobno kot pri izdelavi plavalnih ribnikov, posnemali principe oligotrofnih vodnih habitatov. V teh razraščanje neželenih alg in cianobakterij omejujemo z vzdrževanjem izredno nizkih vrednosti hranil (predvsem fosforja in dušika). Rastline in mikoorganizmi pomagamo pri razgradnji in odstranjevanju organskih snovi. Ob vzpostavljenem biološkem ravnovesju, je voda bistra, čista in brez neprijetnega vonja.

Uspešnost delovanja takšnih sistemov je ob ustrezni izbiri rastlin odvisna zlasti od kroženje vode, ki omogoča pretok hranil med mikroorganizmi in rastlinami, obenem pa preprečuje nastanek anaerobnih con, kjer bi zaradi pomanjkanja kisika lahko prihajalo do gnitja.

Razgibana oblika in umestitev otoka v sredini jezera, sta narekovali oblikovanje strmih brežin. Tako smo ohranili ustrezno globino (2.5 m), ki prepreči prekomerno segrevanje vode, ki je v poletnih mesecih pogosto eden izmed vzrokov za pojav neželenih alg.

Zaradi strmih brežin in razgibanega terena, smo se s projektanti odločili za uporabe EPDM folije iz sintetičnega kavčuka (Oasefol). Ob dolgi življenjski dobi, ki ob pravilni vgradnji lahko preseže tudi 50 let, je pri takšni konfiguraciji terena pomembna predvsem njena trajna elastičnost. V primerjavi z nekaterimi drugimi materiali (npr. HDPE) je namreč elastična skozi celotno življenjsko dobo, zato jo je mogoče brez zadržkov uporabiti tudi v jezerih, kjer so zaradi večjega naklona prisotne strižne sile. Obenem odlično prenaša tudi točke s koncentrirano napetostjo, ki nastanejo zaradi krivin in različnih globin posameznih območij.

 

Za izdelavo notranjega in zunanjega roba jezera smo uporabili sistem Oase PondEdge. Ojačan plastičen trak, fiksiran s količki, omogoča preprosto izdelavo roba in preprosto fiksiranje folije.

Sledila je montaža prebojev cevi,  utrjevanje zemlje, fina izravnava z mivko in polaganje 500g geotekstila. Folijo, položeno v več kosih, smo spajali s pomočjo hladne vulkanizacije. Skupno smo položili več kot 2.000 kvadratnih metrov folije in izdelali več kot 300 metrov spojev.

Po tem, ko je bil najtežji del za nami, je sledilo ponovno polaganje geotekstila, ki bo ščitil folijo iz zgornje strani. Nato je na vrsto prišlo obdelovanje sten s skalami. Zunanji rob je bilo mogoče obdelati iz zunanje strani, medtem ko je za obdelavo brežin otoka bager moral zapeljati v ribnik.

Na dno in v vmesne prostore med skalami smo nasipali pran rečni prod granulacije 4-8 mm. Slednji je tako deloval kot tampon med folijo in skalami, obenem pa je granulacija tudi optimalna za razraščanje rastlin in naselitev mikroorganiznov.

Ustrezno kroženje vode v jezeru zagotavlja osem črpalk Oase Titanium 81000 s skupnim pretokom 650.000 litrov na uro. Črpalke, nameščene v štirih jaških izven ribnika, vlečejo vodo skozi polja zalogovnikov (Oase Maxima) in jo pod gladino vračaj nazaj. Sistem cevi, nameščenih v zalogovnike, zagotavlja enakomerno vlečenje vode, ki do zalogovnikov potuje skozi plast proda. Bakterije, naseljene v produ imajo tako stalen dotok hranil in kisika, s čimer o kroženju dosežemo tudi optimalno biološko filtracijo.

Velika površina zalogovnikov, preko katerih zajemamo vodo za kroženje obenem ščiti zooplankton – vodne bolhe, ličinke kačjih pastirjev in druge nevretenčarje, ki pomagajo vzdrževati naravno biološko ravnovesje v ribniku.

Za dolivanje vode – ob vročih dneh lahko izhlapi kar 15.000 litrov dnevno, skrbi sistem za samodejno dolivanje vode. Ko sonda zazna padec gladine pod nastavljeno vrednosti, vklopi črpalko za polnenje vode iz vrtine. Ko voda doseže zgornji nivo, senzor to zazna in črpalko izklopi.

Pri izbiri rastlin smo izbrali kombinacijo rastlin oligotrofnih habitatov, ki jih uporabljamo tudi pri izdelavi plavalnih ribnikov. Glavnino rastlin sestavavljajo obvodne vrste, ki so kljub nizkim vrednostih hranil sposobne ustvariti veliko biomase (npr. črni šaš in dolgolistna ostrica), njihovi obsežni koreninski sistemi pa pomagajo pri dodatnem kroženju vode v produ, s čimer dodatno spodbudimo delovanje mikroorganizmov v produ.

Ob tako imenovanih dobrih porabnikih, smo zasadili še dekorativne obvodne rastline (npr. jelenjo meto, žabarko, navadni mrzličnik), ki okolico jezera popestrijo z raznobarvnimi cvetovi. Na dno smo zasadili prave vodne rastline.Slednje uspevajo izključno v vodi, z oddajanjem alelotropnih snovi pa dodatno zavirajo rast alg.

Vse obvodne rastline smo sadili na ustreznih globinah neposredno v prod. Za boljše uspevanje, smo k vsaki rastili dodali 0.75l aktivnega substrata za ribniške rastline, v katerega smo zdrobili eno kapsulo gnojila za vodne rastline. Kombinacija gnojila in aktivnega substrata, ki vsebuje po posebnem postopku žgano zemljo, omogoča lokalno absorbcijo viškov hranil, preden ti preidejo v vodni stolpec. Ob njihovem pomanjkanju v kasnejših obdobjih, se ti postopoma oddajajo nazaj v okolice korin, s čimer rastlinam zagotovimo stalni dostop do hranil v prvem letu.

Po prvem polnjenju smo jezero negovali po sistemu nege za plavalne ribnike. Najprej smo začeli dodajati nitrifikacijske bakterije NiteOut II POND in mešanico avtotrofnih bakterij SpecialBlend Pond. Z dodajanjem bakterij smo tako vpodbudili delovanje biološke filtracije proda in zmanjšali možnost pojavavljanja neželenih vrst alg.

Po 14 dneh smo dodali Oase Sedox Max. Kljub uporabi pranega proda, ta namreč še vedno vsebuje veliko nečistoč organskega izvora. Njihovo izločanje v vodo v novo postavljenih jezerih in ribnikih pogosto spodbudi razmnoževanje fitoplanktona – enoceličnih alg, ki vodo obarvajo zeleno. Z dodajanjem Oase SeDox Max v vodi raztopljene fosfate vežemo v netopne minerale, s čimer jih trajno izločimo iz vode.