Rjave alge

Kremenaste alge (Bacillariophyceae) spadajo med raznobičkaste alge (Stramenopiles) in pravzaprav ne spadajo med rjave alge (Phaeophyceae). Najdemo jih na kopnem (vlažna prst), v sladkih vodah in morjih, kjer proizvedejo kar 25 % letno nastalega kisika. Njihova skupna značilnost je enocelična organizacija in kremenasta lupinica iz dveh delov, ki je pri morskih predstavnikih lahko izjemno zanimivih oblik. Značilno rjavo barvo jim dajejo rjavo obarvani kromoplasti (pigmenti, ki jih imajo kremenaste alge se razlikujejo od pigmentov zelenih alg in rastlin). Razmnožujejo se z delitvijo (obe hčerinski celici prejmeta eno polovico lupinice), in spolno. Delitev večine vrst poteka približno vsakih 24 ur, življenjska doba posameznih osebkov pa je praviloma krajša od tedna dni.

V sladkovodnih akvarijih jih zlahka prepoznamo kot svetlo rjavo prevleko, ki jo s prsti zlahka odstranimo. Pogoste so zlasti v prvem do tretjem tednu po postavitvi, kasneje pa jih najdemo zlasti na počasi rastočih rastlinah (npr. Anubiasi), dekoraciji (kamni, korenine, peski večjih nekoliko večjih granulacij) in akvarijskih steklih. Podobno kot večina drugih alg so tudi kremenaste ribam in ostalim organizmov neškodljive.

Razlogi za nastanek alg

Silicij (Si) je drugi najpogostejši kemijski element v zemeljski skorji in s kisikom ter kovinami tvori številne minerale (silikate). Z njihovim preparevanjem se v obliki silicijeve ortokisline (SiO4) spira v celinske vode, ki ga prenašajo v morje. Kot nakazuje že ime imajo kremenaste alge lupino narejeno pretežno iz kremena. V primerjavi s celično steno zelenih alg in rastlin, ki je iz celuloze oziroma glukoze, je tak tip izgradnje energetsko manj potraten (ocenjuje se, da je izdelava kremenaste lupine kar 90 % energetsko učinkovitejša), zaradi česar imajo kremenaste alge zlasti v novo postavljenih akvarijih močno prednost pred rastlinami in drugimi vrstami alg. V procesu utekanja (ciklanja) jih praviloma nadomestijo nitaste zelene alge, zato posebno ukrepanje ni potrebno. Kasnejše pojavljanje oziroma prekomerna prisotnost v starejših akvarijih je večinoma posledica odsotnosti rastlin (npr. akvarijih z ostrižniki jezera Malawi ipd), oziroma biološke nestabilnosti.

kremenaste alge pod mikroskopom 

Rešitve

a) odstranjevanje silikatov

Odstranjevanje silikatov oziroma silicijeve kisline je priporočljivo zlasti v akvarijih brez rastlin, kjer biološkega ravnotežja med rastlinami in algami ni mogoče vzpostaviti. Silikate lahko predhodno odstranimo s pomočjo reverzne osmoze (filtra, ki iz vode ostrani raztopljene snovi, med drugim tudi silikate) ali uporabo posebnih filter materialov (npr. JBL SilkatEx Rapid), ki vežejo silikat (in fosfat) ter jih namestimo v filter. Silikatni peski in kamenje zaradi slabe topnosti ne predstavljajo pomembnega vira silikatov.

Za uspešno preprečevanje rasti kremenasti alg je potrebno vrednosti silikatov znižati pod 0.4-0.6 mg/L. Vrednosti lahko preprosto preverimo s testom za merjenje silikatov (običajno so vrednosti površinskih vod med 5 in 25 mg/L).

b) izboljšanje uspevanja rastlin

Biološko stabilen akvarij s primerno zasaditvijo rastlin je najboljša preventiva pred pojavom vseh vrst alg. Zadostna rastlinska masa, v kateri je dovolj hitro rastočih rastlin, ne porablja le hranil (v manjši meri rastline za ojačanje tkiv porabljajo tudi silicij), ampak oddaja tudi alotropne snovi, ki delujejo kot naravni algicidi, ki zavirajo rast rastlin. Primerna zasaditev in skrb za rastline (predvsem ustrezno gnojenje in osvetlitev) naj bo tako prvi in najpomembnejši ukrep.

c) dodajanje bakterij

dodajanje bakterij (priporočamo MicrobeLift Special Blend), ki spodbudijo biološko ravnotežje v akvariju, je posebej priporočljivo zlasti v novo postavljenih akvarijih. Fototrofne bakterije, ki kot vir energije uporabljajo svetlobo, bodo s kremenastimi algami tekmovale za prostor, medtem ko bodo različne kemotrofne bakterije poskrbele za pretvorbo organskih in anorganskih spojin, ki lahko služijo kot vir hranil nekaterim vrstam kremenastih alg.

d) naselitev algojedcev

Kremenaste alge so ene najpogostejših alg v naravi, zato ne preseneča, da se z njimi hrani tudi veliko organizmov. Jedo jih tako ribe (npr. pritlikavi prisesniki, panda gare, rogatci), kozice (vse kozice rodu Neocaridina in Caridina, posebno učinkovite so Amano kozice) in polži (posebej polži rodu Neritina in Vittina).

Pri naselitvi algojedcev priporočamo, da težave z algami v grobem odpravimo z zgornjima dvema ukrepoma (izboljšanje rasti rastlin, dodajanje bakterij). Naselitev algojedcev naj bo tako le pika na i, z namenom, da odstranijo preostaneka alg.

Amano kozice (Caridina multidentata) so primerne tako za menjše kot večje akvarije. V novo postavljene akvarije jih je priporočljivo naseliti med prvimi prebivalci, s čimer si pomagamo pri nadzoru nad algami.

e) fizično odstranjevanje

Kremenaste alge so praviloma najbolj vidne na sprednjem (oglednem) steklu, od koder jih enostavno odstranimo z magnetom, gobico ali rezilom.

Zatemnitev akvarija

Nekaj dnevna zatemnitev akvarija, ki pomaga pri omejevanju večine alg pri kremenastih algah ni učinkovita. Ob slabi svetlobi lahko kremenaste alge namreč metabolizirajo številne organske spojine (aminokisline, ogljikove hidrate ipd.).