Velika zlatica (Ranunculus lingua) spada med največje predstavnike zlatic. Kot večina zlatic (trenutno je opisanih že več kot 500 različnih vrst) tudi velika zlatica cveti s tipičnimi majhnimi cvetovi rumene barve. V naravi jo najdemo na širokem pasu od srednje do Severne Evrope na zahodu ter Sibirije in Kitajske na vzhodu. V Sloveniji jo najdemo na nekaterih rastiščih na Dolenjskem.

Kot dober porabnik hranil, je velika zlatica priporočljiva zlasti za velike ribnike ali plavalne bazene, kjer predstavljala pomembnega tekmeca algam.

Sajenje v ribniku

Veliko zlatico sadimo v plitvi del (10 do 30 cm globine) ribnika ali rastlinskega filtra na sončni ali pol senčni legi. Iz vodoravnih podvodnih stebel, ki lahko dosežejo dolžino enega metra, izraščajo stebla z listi dolžine do 10 do 25 cm. Kadar zlatico sadimo z namenom čiščenja vode in preprečevanja pojava alg, sadimo z gostoto 5-7 rastlin na kvadratni meter. Sadimo jo prosto v podlago, pri izbiri sajenja pa upoštevamo končno višino, ki lahko znaša tudi do 100 cm (obijajno do 60 cm).

Razmnoževanje in rezanje

Razmnoževanje je mogoče s semeni ali z delitvijo (rastline preprosto razdelimo na več delov). Kot večina zlatic, tudi velika zlatica proizvaja alkaloid protoanemonin, ki ob stiku z kožo povzroča izpuščaje in rdečico, v primeru hranjenja z deli rastline pa slabost in bruhanje.