Osvaljkarice (Pilularia) so nenavaden rod močvirskih praproti. Njihovi najbližnji še živeči sorodniki so marzilke (v ribnikih gojimo štiriperesno marzilko) ter Regnellidium, ki je edini predstavnik isto imenskega rodu iz Brazilije in Argentine. Med osvaljkarice danes prišteva 5 vrst, za vse pa so značilni plazeči rizosom in pokončni, nitasti listi, ki le s teška spominjajo na liste praproti. V Evropi sta endemični dve vrsti – poleg osvaljkarice še pritlikava osvaljkarica (Pilularia minima), ki s 1-2 cm višine spada med najmanjše praproti.

Osvaljkarica (Pilularia globulifera) je značilna zlasti za Zahodno Evropo, kjer jo najdemo v vlažnih obvodnih rastiščih (v Sloveniji je vrsta vodena kot izumrla). Uspeva lahko tako emerzno (na kopnem), kjer doseže višino 10 cm, kot v vodi, kjer so listi lahko dolgi tudi do 30 centimetrov.

Sajenje v ribniku

Osvaljkarice sadimo na sončna do delno senčna mesta v plitko vodo (globina do 10 cm). Za uspešno gojenje je potrebno postopno spuščanje reliefa (npr. regeneracijska cona v plavalnih ribnikih), ki omogoča počasno plazenje in razširjanje. Za sajenje uporabimo ilovnato prst, ki jo pognojimo z gnojilom za lokvanje. Sajenje v ribnike z ribami (KOI krapi, zlate ribice) se načeloma odsvetuje, saj jih zaradi mehke strukture listov ribe praviloma pojedo.

Razmnoževanje in rezanje

Podobno kot ostale praproti, se tudi osvaljkarica razmnožuje s trosi, ki nastajajo v pozno poletnem in jesenskem času. Ob spolnem je mogoče tudi vegetativno razmnoževanje z delitvijo korenike.