Skrb za ribnik v pomladi

16. 03. 2019 / Ribniki

Pomlad in višje temperature postopoma prebudijo tudi življenje pod vodno gladino. Katera opravila je smiselno izvesti na začetku sezone in s katerimi je bolje še nekoliko počakati?

Priklop opreme

Opremo, ki smo jo čez zimo hranili na suhem, ponovno namestimo, ko nočne temperature dolgoročno ostanejo nad 0 °C. Ob montaži preverimo stanje filtrirnega materiala. Zlasti filtrirne gobe s starostjo izgubijo prožnost, kar zmanjša njihovo pretočnost, zato je pomlad najprimernejši čas za njihovo menjavo.

Če jeseni črpalke nismo očistili, razstavimo ohišje, odstranimo rotor ter očistimo morebitno umazanijo in vodni kamen. Tesnila na UV-C enoti ter morebitna tesnila na filtrih namažemo s silikonskim sprejem.

Preverjanje trdote vode

Mineralne snovi, raztopljene v vodi, niso pomembne le za rast in razvoj rib ter rastlin, temveč vplivajo tudi na delovanje koristnih bakterij in druge biokemijske procese. V ribnikih z nizko karbonatno trdoto (KH) lahko pride do izrazitih nihanj pH-vrednosti, kar za ribe predstavlja stres, zmanjša učinkovist filtracije ter poveča možnost pojava alg.

Vrednost karbonatno trdoto enostavno preverimo s kapljičnim testom. Če znaša manj kot 5 °dKH, jo postopoma zvišamo z ustreznimi minerali.

Dodajanje bakterij

Višje temperature vode pospešijo metabolizem rib. Pravočasen zagon filtracije in dodajanje nitrifikacijskih bakterij zmanjšata možnost pojava povišanih vrednosti amonijaka in nitrita, ki lahko povzročita padec imunske odpornosti rib, v skrajnih primerih pa tudi zastrupitev in pogin rib.

Učinkovitost delovanja filtracije lahko preverimo s kapljičnimi testi za amonijak (NH₃/NH₄⁺) in nitrit (NO₂⁻). Redno preventivno testiranje je priporočljivo zlasti v ribnikih s KOI krapi ter drugih ribnikih z velikim številom rib.

V okrasnih ribnikih z veliko rastlinami in manjšimi ribami (zlate ribice, japonske riževke, pisanci) je poleg nitrifikacijskih bakterij priporočljivo dodati tudi pripravek ARKA Special Blend – mešanico foto- in kemotrofnih bakterij, ki spodbuja nastanek biofilma, s čimer zmanjšamo možnost pojavljanja alg.

Hranjenje

Ribe začnemo hraniti, ko temperatura vode doseže približno 10 °C in so od zagona filtracije minili vsaj 3 tedne. Če filtra nismo pravočasno priklopili, s hranjenjem še počakamo.

Količino hrane vedno prilagajamo temperaturi vode – višja kot je temperatura, hitrejši je metabolizem rib, v primeru močnejše ohladitve pa s hranjenjem ponovno prekinemo.

Rezanje in gnojenje rastlin

Rastline, ki jih nismo porezali jeseni, sedaj porežemo. Lokvanje pognojimo, v kolikor so prerasli košare, pa presadimo v večje ali jih razdelimo in ponovno zasadimo. 

V manj obremenjenih okrasnih ribnikih z majhnimi ribami pognojimo tudi preostale cvetoče rastline. 

Vklop UV-C enote

UV-C enoto vklopimo ko začnemo hraniti ribe, v manj obremenjenih ribnikih pa lahko v vklopom počakamo, dokler voda ne doseže 15 °C. Ultra vijolični žarki namreč ne vplivajo le na alge, ampak tudi na koristne bakterije, ki spomladi šele postopoma poseljujejo ribnik. 

Večina UV-C sijalk učinkovito deluje le eno sezono. Če sijalke nismo zamenjali ob namestitvi opreme, je pred začetkom obratovanja idealen čas za menjavo.

Čiščenje ribnika

Ostanki rastlin, alg in drugih organskih snovi, se pozimi postopoma usedajo na dnu. Mulj, ki pri tem nastane v toplejšem delu z dušikovimi snovmi obremenjuje filtrirni sistem, obenem pa je lahko pomemben porabnik kisika, zato ga je spomladi smiselno odstraniti. Uporaba sesalca za mulj omogoča hitro in razmeroma enostavno odstranjevanje brez večjega stresa za ribe. Prvo sesanje lahko opravimo pred pričetkom hranjenja rib, s čimer hkrati opravimo tudi manjšo (10-20%) menjavo vode.

Če je potrebno temeljito čiščenje in izlov rib, počakamo, da temperatura vode doseže vsaj 15 °C. Ribe med čiščenjem premestimo v začasno posodo, ki jo napolnimo z vodo iz ribnika in pokrijemo z mrežo, ki ribam prepreči skakanje iz vode. Pri večjem številu rib je – zlasti v toplejših dneh – priporočljiva uporaba zračne črpalke.

Pred vrnitvijo ribe postopoma prilagodimo na razmere v ribniku: del vode iz začasne posode odlijemo in nato postopoma dolivamo vodo iz ribnika, s čimer izenačimo temperaturo in vodne parametre.

Opazovanje rib

Pri nižjih temperaturah vode je učinkovitost imunskega sistema rib zmanjšana. V kombinaciji z neustrezno ali še ne vzpostavljeno biološko filtracijo so spomladi pogostejše okužbe z zunanjimi paraziti, kot so Costia (Ichthyobodo), Chilodonella in Trichodina.

Tipični opozorilni znaki so:

  • drgnjenje ob dno ali robove ribnika,

  • stiskanje plavuti,

  • apatija ali nemirno, sunkovito plavanje,

  • pospešeno dihanje,

  • zadrževanje pri iztoku vode ali v bližini prezračevanja,

  • povečano izločanje sluzi.

Ob pojavu teh znakov je priporočljivo preveriti parametre vode (zlasti NH₃/NH₄⁺, NO₂⁻ in KH) ter po potrebi ukrepati.

Naselitev novih rib

Z dodajanjem novih rib počakamo, da temperatura vode doseže vsaj 18 °C, saj s tem bistveno zmanjšamo možnost pojava infekcij, kot posledice nižjih temperatur in stresa ob selitvi.

 

 

DELI NOVICO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH :