Plavajoče rastline v ribniku

16. 05. 2018 / Rastline & alge

Plavajoče ribniške rastline spadajo med najhitreje rastoče ribniške rastline. Kot dobri porabniki hranil, zavirajo rast alg, obenem pa senčijo ribnik, s čimer alge oropajo svetlobe.

Za bujno rast rastlin, naj si bodo to alge, ribniške ali sobne rastline, so potrebna hranila (predvsem fosfati in nitrati) in svetloba. V tisočletjih neprestanega boja za prevlado so se rastline, kot višje razviti organizmi, prilagodile življenju v okoljih z nizkimi vrednostmi hranil (predvsem fosfata). Kadar je tega v izobilju, rastejo tako rastline kot alge, medtem ko bodo ob pomanjkanju uspevale praktično le rastline.

V novo nastalih oziroma zasajenih ribnikih je rastlinske mase obodnih in vodnih trajnic premalo. Ob rasti rastlin se tako uspešno širijo tudi alge (večinoma predvsem v obliki zelenih nitastih alg, pritrjenih na kamne, folijo ali drugo podlago). Plavajoče rastline lahko s svojo hitro rastjo pomembno povečajo porabo hranil, obenem pa zasenčijo vodo, s čimer znižajo temperaturo vode (pri višjih temperaturah je v vodi manj kisika, posledično pa slabša bakterijska aktivnost), algam pa odvzamejo tudi svetlobo.

Ali lahko plavajoče rastline v celoti nadomestijo obvodne rastline?

V primerjavi z obvodnimi trajnicami (s temi imamo v mislih predvsem rastline, ki jih sadimo delno potopljene) imajo plavajoče rastline predvsem dve pomanjkljivosti. Prva, najbolj očitna je način rasti – plavanje oziroma lebdenje na gladini vode. Koreninski sistemi obvodnih rastlin predstavljajo optimalno okolje za številne vrste nujno potrebnih bakterij, ki živijo z rastlinami v simbiozi. V pravilno zasajenem ribniku je masa bakterij okrog koreninskih sistemov rastlin večja, kot v samem filtru, obenem pa tam najdemo tudi vrste, ki jih v samem filtru ne (npr. anaerobne bakterije, ki razgrajujejo nitrate).

Druga “težava” plavajočih rastlin je v njihovi življenjski dobi. Ker se plavajoč način rasti v zimskih mesecih z ledom in snegom ne bi obnesel, so vse (za naše podnebje primerne plavajoče rastline) enoletnice. Medtem ko obvodne obvodne zimzelene trajnice le čakajo na toplejše dni, ko lahko zaženejo fotosintezo, se morajo plavajoče rastline še razširiti.

Plavajoče rastline tako nikakor ne morejo nadomestiti obvodnih, lahko pa služijo kot odlična podpora v novih, prenaseljenih ali nepravilno zasajenih ribnikih.

Nadzor nad plavajočimi rastlinami

Podobno kot listi lokvanjev ali blatnikov tudi plavajoče rastline zavirajo pretok vode ter izmenjavo plinov. Idealna zasedenost, ko imajo mlade rastline še dovolj prostora za rast in ni nevarnosti preraščanja pri čemer spodnje rastline začno propadati, obenem pa vode še vedno kroži, je med 1/3 do maksimalno 1/2 celotne površine ribnika. Odvečne rastline najlažje odstranimo z mrežo. Odstranjene rastline odložimo na kompost – nikdar v naravo!

Vodna solata

Vodna solata (Pistia Stratiotes) je med vsemi plavajočimi rastlinami najhitreje rastoča. Premer rastline lahko znaša do 30 cm, praviloma pa ne presega 20 cm. Razmnožuje se preko živic, ko lahko ob ugodnih pogojih (predvsem dovolj topli dnevi in noči) iz matične rastline hkrati poganja tudi 4-5 mladih rastlin.

Zaradi občutljivosti na zmrzal solate pred majem ne naseljujemo. Jeseni, ko se temperature bližajo ničli, vso solato iz ribnika odstranimo. Prezimimo jo lahko v posodi z vodo v garaži ali v drugem osvetljenem in pred mrazom zaščitenem mestu.

Plavček

Plavček je ob vodnem orešku druga avtohtona plavajoča rastlina (najdemo ga v mrtvicah Mure). V primerjavi z vodno solato je plavček manjši (rastlina v zrase v dolžino do 10 cm, posamezni listi so veliki do 2 cm) in manj invazivne rasti. Je odlična izbira za manjše ribnike (npr. kalupe), kjer bi solata prehitro prekrila površino ali optično zmanjšala ribnik.

V jeseni plavček odvrže trose (spada namreč med praprotnice), iz katerih spomladi nastanejo nove rastline. V vrtnih ribnikih praviloma plast mulja ni dovolj globoka, zato ga je potrebno prezimiti noter oziroma spomladi kupiti nove rastline. Podobno kot solato, tudi plavček jeseni odstranimo iz ribnika.

Vodna hiacinta

Vodna hiacinta naseljuje stoječe vode Amazonske porečja. Raste lahko prosto plavajoče v vodi, kot tudi na vlažnih tleh. V Sloveniji lahko hiacinte gojimo le v poletnih mesecih, saj ne prenaša temperatur nižjih od 12 °C. Izven ribnika jo lahko gojimo v zimskem vrtu ali notranjih prostorih z dovolj svetlobe.

Zaradi izredno invazivne rasti, je prodaja vodnih hiacint v EU že nekaj let prepovedana.

 

 

DELI NOVICO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH :

Sorodna članka

  • 02. 06. 2018 / Rastline & alge

    Rastlinski filter v ribniku

    Rastlinski filter predstavlja najboljšo preventivo pred nezaželenimi algami, obenem pa nudi podporo klasični filtraciji pri zagotavljanju biološke čistosti vode. Več o njegovi funkciji, kako ga izdelati, katere rastline so najprimernejše, najdete v tokratnem zapisu.

    PREBERITE SI VEČ
  • 11. 09. 2017 / Rastline & alge

    Fosfat v vrtnih ribnikih

    Fosfor je nujen življenjski element, brez katerega si življenja ni mogoče predstavljati. Prisoten je v vseh celicah, tako v vaših, kot tudi v celicah sosedovega mačka, ki sega v ribnik, pravkar cvetoče perunike, kot tudi v tistih presnetih algah, s katerimi imate opravka že dalj časa.

    PREBERITE SI VEČ