Filtri za ribnike

11. 09. 2017 / Oprema

Kakovostna prehrana in primerno, zdravo okolje sta osnovna dejavnika, ki vplivata na zdravje rib. Izbira ustreznega tipa filtracije je tako ključna za dobro počutje prebivalcev, hkrati pa je od načina filtracije pogosto odvisna tudi sama biološka stabilnost ribnik

Filtri oziroma filtrirni sistemi v ribniku skrbijo za odstranjevanje delcev (mehanska filtracija) in razgradnjo vodnim organizmom škodljivih snovi (biološka filtracija). Dodatno je lahko v filtru tudi UV-C sterilizator, ki uniči enocelične zelene alge (fizikalna filtracija), nekateri filtri pa omogočajo tudi namestitev posebnih materialov (kemična filtracija), ki iz vode odstranjujejo fosfate ali druge neželene snovi. Več o posameznih tipih filtracije pišemo v prispevku filtracija ribnika, tokrat pa se bomo posvetili filtrom kot tehnični opremi, kjer potekajo zgoraj omenjeni tipi filtracije.

Glede na samo zasnovo in način delovanja v osnovnem ločimo kompaktne, tlačne, pretočne in modularne filtre za ribnik.

Kompaktni filtri so edini, ki jih lahko namestimo v sam ribnik. Črpalka, filter material in UV-C enota se nahajajo znotraj ohišja. Pri tlačnih in pretočnih filtrih je v ribniku nameščena le črpalka, medtem ko je filter, ki vsebuje filter material in UV-C enoto postavljen izven ribnika. Pri prvih je celoten sistem zaprt – črpalka vodo potiska skozi filter nazaj v ribnik, medtem ko pri pretočnih voda iz filtra v ribnik teče po prostem padu. Modularni filtri so sestavljeni iz več (pogosto različnih) modulov in so primerni zlasti za večje ribnike.

Kompaktni filtri za ribnik

Kompaktni filtri spominjajo na akvarijske filtre, saj črpalka ni ločena. Znotraj ohišja tako najdemo črpalko, filter material in UV-C enoto. Iztok vode je praviloma oblikovan kot fontana, nekatere močnejši modeli pa imajo tudi možnost namestitve cevi (npr. za poganjanje slapu, potoka). Mehansko in biološko filtracijo omogočajo gobe, nekateri modeli pa imajo dodano tudi keramiko, ki zaradi večje poroznosti omogoča boljšo biološko filtracijo. Dodajanje dodatnih materialov (npr. odstranjevalcev fosfatov) praviloma ni mogoče.

Glavna prednost kompaktnih filtrov so majhne dimenzije in možnost namestitve neposredno v ribnik, s čimer je filter nevpadljiv, saj izven ribnika ni vidnih nobenih cevi ali druge opreme.

Največji pomanjkljivosti kompaktnih filtrov so majhni volumen filter materiala ter težja dostopnost za vzdrževanje in čiščenje. Ob majhni površini gob, namenjenih mehanski filtraciji, so potrebno intervali čiščenja krajši, sposobnost biološke filtracije pa je zaradi majhnega volumna omejena. Slabša dostopnost, ko je za čiščenje potrebno iz ribnika odstraniti celoten filter, je neprijetna zlasti v spomladanskih ali jesenskih dneh, ko je voda že hladnejša.

Ob upoštevanju vseh prednosti in pomanjkljivosti so kompaktni filtri primerni zlasti za manjše ribnike brez rib, saj je v takih ribnikih mehanskih delcev bistveno manj. V primeru gojenja rib se raje odločimo za tlačne ali pretočne filtre.

Tlačni filtri

Tlačni filtri so okrogle plastične posode z glavo, ki skupaj s črpalko tvorijo zaprt vodni krog. Črpalka, nameščena v ribniku, potiska vodo po cevi skozi filter nazaj v ribnik. Večina filtrov je opremljena tudi z UV-C enoto, zaradi delovanja v zaprtem krogu pa je filter mogoče postaviti na poljubno višino, iztok vode pa je lahko višje od samega filtra, tako da lahko filter uporabimo tudi za napajanje slapu ali potočka.

Za biološko in mehansko filtracijo v tlačnih filtrih skrbijo različno goste gobe. Posebni mehanizem omogočajo ožemanje gob v  samem filtru, brez potrebe po odpiranju. Nekateri filtri (npr. Oase FiltoClear) so hkrati opremljeni z dodatnim iztokom, skozi katerega izplaknemo umazano vodo skozi dodatno cev v odtok ali bližnjo cvetlično gredo.

Večina proizvajalcev tlačne filtre ponuja v kompletih, s črpalko ali posamezno. Slednji omogočajo ločen nakup črpalke, v skladu s potrebami. Z višinsko razliko med nivojem gladine ribnika in višino iztoka pada pretok črpalke.

Glavna prednost tlačnega filtra je nevpadljivost. Dovodno in odvodno cev lahko skupaj s filtrom (do nivoja glave) zakopamo v zemljo. Glavo, ki načeloma gleda izven zemlje, lahko pokrijemo s pokrovom v imitaciji kamna, s čimer celoten filtrirni sistem praktično v celoti skrijemo.

Ožemanje gob s pomočjo ročke. V ozadju je viden dekorativen pokrov

Pomanjkljivosti filtracije s tlačnimi filtri sta zlasti slabša biološka filtracija in potrebna moč pri čiščenju velikih filtrov. Zaradi zaprtosti sistema je edini vir kisika za biološko filtracijo kisik, raztopljen v vodi. V vročih poletnih dneh je koncentracija kisika nižja, medtem ko je sama organska obremenitev vode zaradi hitrejšega metabolizma rib večja. Ob zmanjšani razpoložljivosti kisika je tako sposobnost biološke filtracije nižja. Druga slabost je prisotna zlasti pri največjih modelih, kjer je ob velikem številu gob, za ožemanje s pomočjo mehanizma oziroma ročke na glavi, potrebna precejšnja moč. Starejši in telesno manj šibkejši, imajo lahko pri čiščenju težave.

Tlačni filtri so odlična rešitev za manjše in srednje velike okrasne ribnike. Lahko jih odlično skrijemo, čiščenje pa je preprosto. V kombinaciji s talnim zajemom vode oziroma dodatno filtracijo preko dna zagotavljajo visoko biološko stabilnost ribnika.

Pretočni filtri za ribnike

Pretočni filtri so bolj ali manj velike plastične škatle pravokotne oblike. Črpalka, nameščena v ribniku, potiska vodo po cevi v filter, iz katerega po prostem padu teče nazaj v ribnik. Večina filtrov je opremljena z UV-C enoto, zaradi delovanja v odprtem krogu pa je pri izbiri mesta postavitve filtra potrebno upoštevati ustrezen padec, po katerem bo voda odtekala v ribnik. Načeloma se filter ob ustrezno močni črpalki lahko postavi tudi na vrh slapa ali potočka, a se praviloma v tem primeru za napajanje potoka ali slapu raje uporabi samostojna črpalka.

Za biološko filtracijo v pretočnih filtrih skrbijo gobe, medtem ko je mehanska filtracija odvisna od modelov. Pri preprostejših, cenejših filtrih za odstranjevanje delcev skrbijo grobe gobe, medtem ko nekateri naprednejši modeli uporabljajo fina sita ali mikronske mrežice (tako imenovani boben filtri). Takšni filtri imajo praviloma tudi avtomatizirano odstranjevanje izločenih mehanskih delcev, s čimer podaljšajo intervale čiščenja. Nekateri filtri vsebujejo posebne filter materiale (npr. odstranjevalce fosfatov) že tovarniško, medtem ko lahko pri drugih za te brez težav najdemo prostor.

Večina proizvajalcev tlačne filtre ponuja v kompletih, s črpalko in UV-C enoto ali posamezno, zgolj kot filtre. Slednji omogočajo ločen nakup črpalke, v skladu s potrebami samega ribnika (npr. možnost uporabe črpalk s sekundarnim zajemom vode, na katerega lahko priključimo skimmer, ki pobira delce z gladine).

Sito za odstranjevanje mehanskih delcev pri Oase ScreenMatic. Ko senzor zazna umazanijo, se umazanija na situ sprazni v zbirno posodo

Glavna prednost pretočnih filtrov je zmogljiva biološka filtracija. Dostop zraka v filtrirno posodo omogoča višje koncentracije kisika, nekateri filtri pa so še dodatno opremljeni s sistemi za prezračevanje vode.

Ob zagotavljanju odlične biološke filtracije in preprostem čiščenju so pretočni filtri odlična izbira za vse manjše in srednje velike okrasne ribnike kot manjše in srednje velike ribnike s KOI krapi.

Modularni filtri

Modularni filtri so sestavljeni iz posameznih modulov, ki se razlikujejo glede na njihov namen. Predstavljajo najbolj avtomatizirano vrsto filtracije okrasnih oziroma vrtnih, KOI in plavalnih ribnikov.


Enostavnejša izvedba modularnega sistema na pretočni princip

Prvi modul (boben) je namenjen mehanski filtraciji. Voda potuje skozi mikronsko mrežico, na kateri ostanejo vsi delci, večji od 60 mikro metrov. Ko senzor zazna povečano stopnjo umazanije, se mulj in drugi mehanski delci pod pritiskom sperejo v odtok. Čista voda potuje v drug modul, namenjen biološki filtraciji. V tem modulu zračna črpalka meša poseben filter material Hel-X 13, ki pri neprestanem mešanju prihaja v stik z zrakom. Ta predstavlja vir dodatnega kisika za bakterije, kar zagotavlja visoko učinkovito razgradnjo organskih snovi. V zadnjem modulu je lahko nameščena črpalka, posebni filter materiali ipd.

Glede na potrebe in velikost ribnika se poveča število modulov za biološko filtracijo, v velikih sistemih pa se moduli za mehansko filtracijo vežejo vzporedno.

Modularna filtracija se glede na mesto črpalke loči na sisteme, ki delujejo na črpalko in sisteme, ki delujejo na gravitacijo. Pri prvih črpalka vodo pošilja v prvi modul, iz tega voda potuje v drugega in nato v tretjega, iz katerega teče po prostem padu nazaj v ribnik (podobno, kot pri pretočnih filtri). Druga, naprednejša možnost je namestitev črpalke v zadnji modul. V tem primeru so moduli vkopani v zemljo, prvi modul pa je s cevmi povezan s skimmerjem in talnim sifonom. Ko črpalka iz zadnjega modula izčrpava vodo nazaj v ribnik, voda samodejno doteka v prvi modul. Takšna rešitev zagotavlja veliko boljše kroženje, saj lahko vračanje vode razvejimo na več samostojnih šob, s čimer se doseže bistveno boljše kroženje vode. Zaradi potrebe po konstantnem nivoju gladine je pri uporabi modularnega sistema na gravitacijo nujno potrebno namestiti tudi sistem za avtomatsko dolivanje vode.

izvedba modularnega sistema z dvema moduloma za biološko filtracijo na gravitacijo

Kombiniranje različnih modulov omogoča maksimalno prilagajanje potrebam ribnika, zaradi česar so primerni tako za manjše, srednje in velike ribnike, kot tudi manjša okrasna jezera v parkih in drugih javnih površinah. Zahvaljujoč avtomatizaciji jih odlikuje visoka stopnja avtonomije in minimalna potreba po vzdrževanju, zaradi česar so še posebej primerni za poslovne uporabnike. Zaradi zahtevnosti načrtovanja, zlasti pri modularnim sistem na gravitacijo, kjer je potrebna izdelava strojnice ter preboji folije, se modularne filtracije praviloma poslužujejo le profesionalni izdelovalci ribnikov.

 

 

 

DELI NOVICO NA DRUŽBENIH OMREŽJIH :

Sorodna članka

  • 11. 09. 2017 / Oprema

    Filtracija ribnikov

    Filtri so najpomembnejši del opreme vsakega ribnika. Čeprav poskušamo z ribniki posnemati naravo, kjer filtrov seveda ni, je med naravnimi in vrtnimi ribniki pomembna razlika. Število rib oziroma gostota poselitve je v vrtnih ribnikih veliko večja, kot v naravi.

    PREBERITE SI VEČ